»Če nimaš vizije, cilja, ga boš težko uresničil. Cilje si moramo postaviti malo višje, kot mislimo, da zmoremo, da nas vlečejo naprej. Hkrati pa ne smejo biti previsoki oz. morajo biti uresničljivi. Vsi imamo v sebi miselnost, da želimo biti najboljši, saj tudi če igramo monopoli ali karte, želimo zmagati,« je v uvodu današnjega MQ treninga poudaril Adrian Ježina, manager leta 2021 in predsednik poslovodstva družbe Telemach.

Za uspeh je pomembna tudi sreča, tako v poslu kot v življenju. »Ne moreš le igrati lota in čakati, da se ti sreča nasmehne. Treba jo je izzvati in si jo želeti. Ni nujno, da bo na naši strani prvič, bo pa drugič ali tretjič,« je dejal v pogovoru z Edito Krajnović, direktorico Mediad.

Pri uspehu je, kot izpostavlja, ključen čas: »Naš cilj je, da smo vedno hitrejši, četudi naredimo več napak. Če vsak dan sprejmeš odločitve dve ali tri ure hitreje od konkrence, to na dolgi rok pomeni, da vsako leto sprejmeš odločitve dva ali tri meseca prej, v štiriletnem olimpijskem obdobju pa pridobiš eno leto v primerjavi s konkurenco. Majhni koraki na koncu naredijo veliko razliko,« je dejal in poudaril, da lahko zdaj strateške odločitve sprejmejo tudi prek WhatsAppa, ne pa na strateškem sestanku.

Ježina, ki je kot vaterpolist Jadrana dvakrat osvojil evropski klubski naslov, pravi, da je v podjetju težje postaviti skupen cilj kot v športni ekipi. In težje je biti manager kot profesionalni športnik, meni. So pa v športu tisti vrhunci, kot je npr. eden in edini olimpijski naslov v štirih letih, dosti bolj stresni.

Kljub temu da je težko, je v podjetju nujno postaviti skupne cilje. Ter imeti zavzete in zadovoljne zaposlene, ki jih bodo uresničili. »Brez ekipe ne moreš narediti ničesar. V poslu je vedno tako, da razliko naredijo ljudje – od tistih, ki so prijazni do strank v klicnem centru, do top managerja. Vsak prispeva svoj del k uspehu podjeta,« pravi, Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja v Telemachu, pa dodaja, da so zadovoljni zaposleni ključ do zadovoljnega uporabnika.

Ekipa Telemacha je na MQ treningu izpostavila, da jih je Ježina povezal, v ekipo vnesel športni duh in timsko delo, kjer vsi delajo za skupni cilj. Kot pravijo, imajo v Telemachu zelo odprte odnose in so kot velika srečna družina, ki pa ima tudi svoje izzive, zato so toni pogovorov včasih nižji ali višji. Ježina pravi, da je v komunikaciji z zaposlenimi neposreden in da izreče tudi kako kritiko, vendar z dobrim namenom. Za ravnovesje in za boljšo klimo vedno, ko je nekaj dobro, tudi pohvali.

Če izrečeš kritiko, jo moraš uravnotežiti s tremi pohvalami, je na MQ treningu izpostavila Zvezdana Lubej, direktorica družb Kadrovska asistenca in Profiles International Slovenija ter ambasadorka karizmatičnega voditeljstva.

Vodjem, managerjem svetuje, naj se pri zaposlenih držijo pravila KIJOT (=Kaj imam jaz od tega). Če bodo ljudje v nečem videli tudi korist zase, jih bo to motiviralo in aktiviralo ter jim dalo občutek, da so v svojem okolju potrebni.

Pri karizmatičnem vodenju so, kot pravi, pomembni rezultati, a ne za vsako ceno. Pomembna je tudi pot, kako priti do tega rezultata in predvsem, kako zgraditi okolje, kjer se ljudje med seboj spodbujajo, pomagajo in se dobro počutijo v družbi drug drugega.

Predstavila je tudi top tri karizmatična vedenja, ki definirajo Adriana Ježino kot karizmatičnega vodjo: je svetilnik pozitivne energije, v drugih zna prepoznati odličnost ter ljudem zaupa.

Pod njegovim vodstvom je Tomažu Kampušu, ki je v Telemachu delal še kot študent, uspel preboj na mednarodno raven, zdaj je CSO in CXO v družbi United Group B.V. Kot pravi, je hvaležen, da je lahko prehodil vso to pot, spoznal in se učil od vseh ljudi v ekipi, ki je zanj vedno na prvem mestu. Mu je pa tako ogromen preskok v desetih letih uspel tudi zato, ker vedno želi biti najboljši.

Prav ta zmagovalna miselnost je izjemno pomembna v managementu, je danes poudarila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager: »Lahko si v glavah postavimo omejitve, lahko pa si za cilj postavimo, da je vse mogoče. Ampak samo slednje prinese uspeh.«

Želja 'biti najboljši' krasi vse ali vsaj večino managerjev in športnikov. Tudi Tomaža Berločnika, managerja leta 2019 in podpredsednika košarkarskega kluba Cedevita Olimpija, ter Raša Nesterovića, generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije in nekdanjega prvaka lige NBA, kar mu je uspelo v sezoni 2004/05 s San Antoniem.

In kako osvojiti šampionski prstan? Nesterović odgovarja: »Prepričan sem, da ne čez noč in da je to stvar odločitev, ki jih sprejmeš v življenju. Sam se odločil za San Antonio, čeprav njihova ponudba ni bila finančno najvišja. V športu je namreč pomembno, da se ekipa sestavlja tako, da se igralci med seboj ujamejo. Najboljši posamezniki niso zagotovilo, da bo potem tudi ekipa najboljša.«

Meni, da vsaka ekipa potrebuje enega takega igralca, kot sta Goran Dragić ali Luka Dončić: »Mi smo brez Luka ena ekipa, z njim pa čisto druga,« je bil neposreden Nesterović.

Berločnik je dodal, da je ob Luku za uspeh potrebno imeti tudi ekipo, ki mu sledi, kamenček v mozaik uspeha pa dodajo še trenerji, fizioterapevti, maserji, ekonomi itn. Tudi priznanje manager leta lahko dobiš le tako, da imaš ob sebi najboljšo ekipo in da si ob pravem času na pravem mestu, meni.

Zmage so tiste, ki ti v managementu in športu dajo energijo, motivacijo in samozavest. A so tudi porazi tisti, ki te veliko naučijo, pravi Berločnik. Ježina dodaja, da šport med drugim da tudi to, da se v življenju lažje spopadeš s porazi. Nesterović pa zaključi, da je bil za naslov evropskih prvakov v košarki potrebnih 20 let razočaranj in izgubljenih tekem: »V 2017 se je pač vse izšlo, kar se v preteklosti ni.«

Na današnjem košarkarskem turnirju v Stožicah se je najbolje izšlo ekipi Raša Nesterovića, srebro je osvojil tim Tomaža Berločnika, bron pa moštvo Adriana Ježine. Čestitke vsem metalcem na koš in njihovim navijačem.