Managerji in podjetja, ki jih vodijo, bodo morala biti tudi v naslednjih mesecih prilagodljiva in agilna ter bodo morala najti ravnotežje med ukrepi za zajezitev epidemije in 'normalnim' delovanjem. Na današnjem e-dogodku MQ znanje je dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik, napovedal, da je v Sloveniji najverjetnejši scenarij – ker bo do zime težko doseči skupinsko oz. čredno imunost, ki bi končala epidemijo – da bomo imeli v prihodnjih mesecih, letih ciklične, sezonske valove okužb koronavirusa (kot npr. pri gripi), ki pa ne bodo tako intenzivni, kot so bili prvi.

V pogovoru z Barbaro Krajnc, svetovalko za strateško komuniciranje in poslovne strategije v družbi Aurora Borealis, je izpostavil, naj managerji v boju proti covidu stavijo na vodenje z zgledom in komunikacijo: »Dati moramo realne, avtentične informacije in nič skrivati, predstaviti moramo vse argumente, mi smo npr. govorili tudi o morebitnih negativnih učinkih cepljenja,« pravi Rozman, ki sicer meni, da je spodbujanje cepljenja najpomembnejši ukrep v boju z epidemijo. Precepljenost bi namreč najhitreje končala epidemijo.

Poudarja tudi skrb za zaposlene: »Pomembne so majhne stvari, da pokažeš, da ti je mar, kot so npr. zagotovljena zaščitna oprema, razkužilo za domov, krema za roke.« Ob tem pa tudi razumevanje za 'prebolevnike', predvsem tistih 15–20 odstotkov z dolgotrajnejšimi posledicami (t.i. long-covid), ki se vlečejo še več tednov po bolezni, kot so npr. utrujenost, glavoboli, bolečine v sklepih in mišicah, težave s koncentracijo, z dihanjem itd.

Epidemija covida-19 je od nas zahtevala spremembe vedenja in je bila tudi test, kako se bomo lahko soočili z okoljsko krizo. Načeloma vsi podpiramo ukrepe za boljše okolje, ampak ti bodo od nas zahtevali omejevanje pri potrošnji, potovanjih, uporabi fosilnih goriv itd. Smo pripravljeni na to?