• Združenje Manager je na današnjem dogodku Observatorij 2022 – Odgovornost za blaginjo v dvorani Državnega sveta premierno predstavilo Akcijski načrt za večjo blaginjo.
• Gre za nadgradnjo odmevnega Akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti iz leta 2020, ki se ne osredotoča le na večjo produktivnost in delovno aktivnost, temveč na celovito blaginjo prebivalcev Slovenije, tudi na okolje, pravno državo, politični sistem in zdravje.
• Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je izpostavil, da je akcijski načrt odlično izhodišče za dialog z novo vlado, saj je blaginja vseh prebivalcev Slovenije skupen cilj.
• Povzetke ukrepov in usmeritev Akcijskega načrta za večjo blaginjo Slovenije po posameznih ključnih področjih najdete v prilogi, podrobnejše pa v priloženem osrednjem dokumentu akcijskega načrta.

»Akcijski načrt za večjo blaginjo in akcijski načrt za višjo rast produktivnosti sta pravzaprav priročnika za državo in odločevalce, ki imajo z vidika gospodarstva in družbe eno ključno nalogo: zagotavljati pogoje za uspešen razvoj podjetij in poslovnega okolja v smeri ustvarjanja visoke dodane vrednosti ter oblikovanje razvojnih politik, ki povezujejo in nadgrajujejo sobivanje med podjetji in ljudmi. Povsem jasno je, da so srečni in zadovoljni zaposleni, ki so zdravi, primerno izobraženi in imajo urejene bivalne razmere, bolj produktivni in inovativni,« je v uvodu dogodka Observatorij 2022 – Odgovornost za blaginjo, ki časovno sovpada s sestavljanjem nove Vlade RS, dejal Andrej Božič, predsednik Združenja Manager (ZM). 

Zato je Božič poudaril: »Z velikim upanjem zremo v prihodnje tedne. Nova koalicija ima dovolj glasov, da izpelje potrebne reforme in  ukrepe, ki jih predlagamo, vendar pa nas nekatere najave iz koalicijske pogodbe skrbijo. Zaradi razmer v svetu je namreč skrajni čas, da začnemo udejanjati potrebne spremembe. Za to pa je potreben dialog vseh deležnikov v družbi, saj imamo vsi skupen cilj – blaginja za vse.« Noveliran akcijski načrt je odlično izhodišče za ta dialog, je še dodal.

Več dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja v državi

Gostitelj dogodka, podpredsednik Državnega sveta RS Matjaž Švagan, je na začetku izpostavil, da sta konkurenčnost in blaginja močno povezana z vizijo države: »Lestvice nas uvrščajo med najbolj razvita gospodarstva na svetu, z BDP-jem na prebivalca smo med 40-imi najboljšimi državami. A to je le en od dejavnikov, ki vpliva na kakovost življenja. Na našo gospodarsko rast vplivajo še okoljske, demografske, energetske in mednarodne okoliščine. Zato je pomembno, da smo proaktivni.«

64 ukrepov na petih ključnih področjih

Cilj snovalcev javnih politik mora postati dvig blaginje, ki temelji na dveh stebrih: na materialni blaginji (dvig produktivnost in delovne aktivnosti) ter nematerialni blaginji, so v nadaljevanju ob premierni predstavitvi Akcijskega načrta za večjo blaginjo poudarili predsednik Observatorija ZM prof. dr. Dušan Mramor, sokoordinatorka načrta prof. dr. Polona Domadenik Muren in prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete UL. Izpostavili so, da so okolje, pravna država, politični sistem in zdravje ključni dejavniki nematerialne blaginje. V načrtu, pri katerem je sodelovalo več kot 40 strokovnjakov, je definiranih 22 področij in 64 ukrepov, ki vodijo do izboljšanja blaginje. Razvrščeni so na pet ključnih področjih: 1. mehki dejavniki produktivnosti na ravni države; 2. mehki dejavniki produktivnosti na ravni podjetij; 3. vlaganja v ključno infrastrukturo; 4. dvig delovne aktivnosti in 5. nematerialna blaginja.

»Mehki dejavniki so ključni dejavnik rasti produktivnosti v razvitih gospodarstvih, tudi v Sloveniji,« je poudaril Mramor. Redekova je dodala, da Slovenija premalo vlaga v te mehke dejavnike. 73 odstotkov vseh investicij v Sloveniji je namreč v opredmeteni kapital (stroji, oprema, infrastruktura), ostalo pa v neotipljiv kapital (digitalizirane informacije in njihova uporaba, inovativni kapital, ekonomske kompetence). »Z razvojnega vidika je to problematično, saj mehki dejavniki z razvojem tehnologije vse več prispevajo k večji produktivnosti,« je poudarila Redekova.

Mramor je dodal, da je nujna tudi sprememba kulture v pozitivno usmerjenost družbe: »Pregovorno slovensko značajsko lastnost – zavist, je treba iz negativne spremeniti v pozitivno: če je uspelo njemu, lahko tudi meni.« Ob tem je dejal, da se bo z uspešno izvedbo ukrepov iz noveliranega akcijskega načrta posledično krepil tudi pozitiven odnos do uspeha.

Domadenik Murnova pa je izpostavila, da je ključno sodelovanje med raziskovalno in razvojno sfero, gospodarstvom in izobraževalno sfero, na splošno sodelovanje v družbi med vsemi deležniki: delodajalci, delojemalci …: »Družbena pogodba med ključnimi deležniki bi nam omogočila, da bi se premaknili naprej.«

Slovenska podjetja imajo zdrave poslovne modele

Ob nadgradnji omenjenega akcijskega načrta je družba Kearney skupaj z Združenjem Manager in Ekonomsko fakulteto UL izvedla raziskavo med slovenskimi podjetji 'Mehki dejavniki in njihov vpliv na produktivnost in konkurenčnost slovenskih podjetij', ki je pokazala tri ključne spodbudne ugotovitve: podjetja se primarno opirajo na lastne moči, zavedajo se pomembnosti upravljanja s talenti in znanjem ter dosegajo visoko strateško raven usmerjenosti na kupce, proizvode in na rast. Branko Žibret, partner in izvršni direktor družbe Kearney v Sloveniji, je ob tem izpostavil: »Slovenska podjetja imajo zdrave poslovne modele. Raziskava je nakazala štiri pomembna področja izboljšav. Na prvem mestu je celovit razvoj kadrov in odprtost pri pridobivanju znanj. Sledijo izkoriščanje konkurenčnih prednosti z inovacijami, oskrbnimi verigami in boljšim sodelovanjem z zunanjimi partnerji, razvoj sodobnih poslovnih modelov ter trajnostni razvoj in družbena kohezivnost.«

Akcijski načrt daje celovit vpogled, kaj je potrebno v slovenski družbi narediti

V zaključnem pogovoru, ki je sledil in ki ga je vodila izvršna direktorica ZM Petra Juvančič, so sogovorniki: prof. dr. Polona Domadenik Muren, prof. dr. Verica Trstenjak, mag. Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, in Aleksander Zalaznik, direktor Danfoss Trate, poudarili, da je akcijski načrt dokument, ki daje celovit vpogled v to, kaj je potrebno v slovenski družbi narediti, da bomo delovali in živeli bolje. »Če želimo imeti socialno državo, moramo imeti odlično gospodarstvo. Ukrepi iz akcijskega načrta nakazujejo smer, kako lahko pospešimo rast gospodarstva in družbe,« je izpostavil Zalaznik. Trstenjakova je dodala, da je mogoče imeti socialno državo in odlično gospodarstvo le, če deluje pravna država, pri tem pa izpostavila pomen odgovornosti: »Zahtevati moramo odgovornost v družbi, ne le pravno, temveč tudi politično in moralno. Ko bomo to naredili, bomo lahko stopili korak naprej.« Stojčevska pa je izpostavila zmagovalno miselnost, ki odlikuje slovenske športnike in ki jo je treba preslikati tudi na druga področja: »V Sloveniji imamo ljudi, ki imajo znanje in moč spreminjati stvari. Ti so nam lahko vzgled, da vsi skupaj izboljšujemo stvari na bolje – v dobro nas vseh.«

Celoten Akcijski načrt za večjo blaginjo je na voljo tu.

Povzetke akcijskega načrta si lahko ogledate tu.