Če želimo, da bo slovensko gospodarstvo držalo korak v globalni tekmi, potrebujemo razvojno davčno politiko – za poslovni razvoj ter za ohranjanje in pridobivanje najbolj usposobljenih in izobraženih zaposlenih, poudarja predsednik Združenja Manager Andrej Božič. Ker teme, kot so razvojna davčna politika, večja konkurenčnost in višja dodana vrednost, odločajo o tem, kako bomo živeli v prihodnje, je pomembno, da v predvolilnem času stopijo v ospredje.

»V Združenju Manager in gospodarstvu že vrsto let opozarjamo in pozivamo k razbremenitvi plač zaposlenih. Plače v Sloveniji so namreč med najbolj obremenjenimi na ravni EU in OECD. Slovenska podjetja, ki so zelo odprta, pa se za zaposlene borijo na globalnem trgu. Visoko usposobljene, produktivne razvojne kadre nam je vedno težje zadržati pri nas, obenem pa težko pridobimo izobražene kadre iz tujine. Zavedati se moramo dejstva, da brez talentov ne moremo ustvarjati višje dodane vrednosti, ki je temelj našega družbenega razvoja in blaginje,« poudarja Andrej Božič, predsednik Združenja Manager (ZM).

Razvojna davčna politika, reforme za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in večjo blaginjo so teme, ki jih naj politične stranke ustrezno naslovijo. To potrjujejo tudi naslednje številke:

• Slovenija je na 8. mestu med 37-imi članicami OECD po davčnem primežu.
• Slovenija je lani na lestvici konkurenčnosti IMD padla za pet mest, in sicer na 40. med 64-imi državami. Ob tem je Slovenija povsem na repu ocenjenih držav glede stanja tujih investicij, davčne obremenitve dela in delovnopravne zakonodaje. Več o opozorilnem zdrsu preberite v kolumni Petre Juvančič, izvršne direktorice ZM.
• Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila v letu 2020 47.161 evrov, kar je le 0,4 odstotka več kot leto prej. To pa je daleč od cilja slovenskega gospodarstva – 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025.

ZM ob tem opozarja, da se v Sloveniji že vrsto let pogovarjamo o pomembnih reformnih korakih, a brez rezultata. Tako v zadnjem obdobju nismo našli konsenza o razvojni oz. socialni kapici in spremembah zakona o dohodnini. Pa čeprav npr. slednji pomeni višje neto plače za vse, kar bi pozitivno vplivalo na potrošnjo, višjo gospodarsko rast in delovno aktivnost prebivalstva. Izračun oz. ocena GZS npr. kaže, da če se bo letos zaposlilo predvidenih 15.000 brezposelnih, bi ti s plačilom dohodnine in prispevkov pokrili že ¾ od 184 milijonov predvidenih nižjih javnofinančnih prihodkov v 2022 zaradi višjih neto plač. Kljub temu je vprašanje, ali bo zakon o dohodnini marca podprlo dovolj poslancev. Prav zaradi takega neukrepanja na fiskalnem področju slovensko gospodarstvo vedno težje tekmuje v globalni tekmi – za posle, predvsem pa za najbolj usposobljene in izobražene zaposlene.

Zato naj politika v naslednjih tednih pove, kaj bo naredila za ohranjanje najboljših kadrov, ki si želijo delati in ustvarjati v Sloveniji. Oziroma za to, da bodo podjetja, ki rastejo in želijo imeti pri nas razvojne centre, pritegnila tudi najboljše, najbolj izobražene kadre iz tujine. Ni namreč dovolj, da je Slovenija dežela, v kateri je lepo živeti, ampak da je tudi država, v kateri si ljudje želijo delati in ustvarjati, kot nas je na Managerskem kongresu opozoril Hans-Paul Bürkner, predsednik družbe Boston Consulting Group. Dolgoročno bomo namreč brez spodbujanja gospodarstva, konkurenčnosti, drzne podjetniške kulture in ambicioznosti težko zagotavljali enako družbeno blaginjo in socialno politiko.

Zato ZM predlaga, da naslednja vlada celovito naslovi izzive slovenskega gospodarskega okolja na področju davkov in drugih obremenitev, predvsem na način, da bodo ukrepi razvojno naravnani. Razvojna davčna politika je tista, ki je javnofinančno vzdržna in odgovorna, davčne prerazporeditve pa naj gredo v smer, ki bo povečevala našo konkurenčnost, upoštevala specifike zelenega prehoda, delovala proticiklično in robustno v podporo ljudem in gospodarstvu v primeru kriz, prav tako pa bila predvidljiva in stabilna.