Prvič po koncu hladne vojne se verjetno nahajamo v varnostno in geopolitično prelomnem obdobju. Priča smo razburljivi delitvi igralnih kart, ki pravkar poteka med globalnimi supersilami. Evropa v tem novem dejanju igre moči in globalnega vpliva za zdaj nima močnih adutov, kar pa ne pomeni, da iz trenutnega obdobja ne more iziti kot vplivna sila. Če bomo uspeli obdržati enotnost, premostiti birokratsko okornost v odločanju in bistveno pospešiti tempo ukrepanja, potem lahko upamo, da ne bomo izgubili sedeža za mizo globalnih igralcev.

Morda se sliši paradoksalno, toda ocenjujem, da je trenutno globalno dogajanje celo koristno za Evropo, saj je morda ravno ta »šok terapija« priložnost za streznitev in dodatno povezanost evropskih držav, velikih in malih. Doslej smo se namreč predolgo in preveč zanašali na naše partnerje onkraj Atlantika. Skrajni čas je, da tudi največje evropske države spoznajo, da so v globalnem kontekstu manj pomembne, kot so verjele doslej, in da odslej ukrepajo bolj odločno. Gospodarsko in vojaško močna Evropa ima svoje mesto v skupini globalnih sil, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in vzpenjajoča se Indija.

Ker so v zadnjih dneh najbolj proaktivne države, ki niso članice EU, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška, je za oris strateških premikov v evropskih povezavah primernejši izraz Evropa namesto Evropska unija, zato ga tudi uporabljam. Med proaktivnim državami velja omeniti tudi Kanado z druge strani ocena. Vidimo torej, da so nedavne spremembe v Washingtonu močneje povezale Evropo. Zdaj je priložnost, da nas, Evropejce, bruseljski aparat ponovno spomni na osnovni pomen in smisel EU. Če v Bruslju tokrat ne bodo izkoristili priložnosti, morda druge za ponovni vzpon Unije ne bo več, ki žal od leta 2004, ko je doživela renesanso, v zadnjih letih izgublja ne samo globalni vpliv, temveč predvsem podporo državljanov EU.

V gospodarskem kontekstu je še kako pomembno, kakšne bodo razmere v Nemčiji, največjem gospodarstvu v Evropi. Zgolj upamo lahko, da bo najverjetnejši novi nemški kancler Merz potegnil prave poteze, s katerim bo popeljal Nemčijo iz trenutnega malodušja. Nemčija, motor Evrope, se je v preteklosti že večkrat pobrala in prepričan sem, da je to možno tudi tokrat.

In kje je tu Slovenija?

Kriza v nemškem gospodarstvu se že čuti tudi pri naših ključnih izvoznikih, to je predvsem v sektorjih železarstva in avtomobilske industrije.

Razmere v slovenskem gospodarstvu so sicer še vedno dobre. Imamo skoraj polno zaposlenost, inflacija se umirja, predvsem pa se znižujejo cene vhodnih surovin in energentov, od katerih smo strateško odvisni. Poleg tega je slovensko gospodarstvo eno od najmanj zadolženih v Evropski uniji.  Obseg bančnih kreditov znaša okoli deset milijard evrov oziroma le 15 odstotkov BDP. Povprečje zadolženosti gospodarstva glede na BDP v Evropski uniji znaša  40 odstotkov. Še nekoliko večji kot obseg kreditov je tudi obseg depozitov gospodarstva, in sicer 10,5 milijarde evrov, kar kaže na njegovo visoko robustnost. Naša pregovorna konservativnost ima lahko dolgoročno tudi slabe posledice, če jih presojamo z vidika usmerjanja kapitala v depozite namesto vlaganj v razvoj. Likvidnost v bančnem sektorju, v katerem je približno 40 milijard evrov vseh depozitov, torej prebivalstva in gospodarstva, je namreč visoka. Na drugi strani znaša obseg kreditov tako fizičnim osebam kot gospodarskim družbam približno 28,5 milijarde evrov.

Imamo torej zdrave temelje, na katerih lahko gradimo, toda pri tem ne smemo pozabiti, da se svet hitro spreminja, ter da se nam predvsem vzhodno krilo EU po razvitosti hitro približuje. To je tudi posledica neugodnega trenda investiranja slovenskega gospodarstva. Investicije podjetij v osnovna sredstva so namreč bistveno pod evropskim povprečjem. Njihov obseg je v Sloveniji glede na BDP pet odstotnih točk manjši od povprečja EU. Ker je naše investiranje manjše kot pri naših največjih konkurentih, Češki, Madžarski, Švici, Avstriji in tudi Hrvaški, se utegne konkurenčnost slovenskega gospodarstva dolgoročno zmanjševati, kar pa bi lahko bilo zelo usodno v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko bodo tudi evropske multinacionalke priseljene iskati nove proizvodnje lokacije, bližje ključnih trgom.

Če k podatkom o našem preskromnem investiranju dodamo še neugodne demografske trende, je jasno, da bomo primanjkljaj v kadrih lahko zapolnili le z bistveno večjimi tehnološkimi izboljšavami in avtomatizacijo procesov, v storitvenem sektorju pa v digitalizacijo vseh procesov. Za zagotavljanje večje produktivnosti bomo morali narediti bistveno več na davčnem področju za zadržanje najkvalitetnejših kadrov in za pridobivanje mladih talentov iz tujine.

Kje so priložnosti?

V obdobju, ko so na obzorju tudi gospodarsko bolj negotovi časi je še toliko bolj pomembna vloga države, ki lahko z javnimi investicijami deluje izrazito proticiklično in na ta način ublaži morebitne gospodarske šoke. Optimizem vzbuja načrtovanih šest milijard evrov vlaganj države v obdobju od 2025 do 2028 v javno infrastrukturo, predvsem v cestno, železniško in energetsko infrastrukturo. Tovrstna vlaganja imajo številne multiplikativne učinke.

Upajmo, da je končno napočil tudi čas za končanje vojne v Ukrajini, ki je po treh letih vojne potrebna enormnih vlaganj v obnovo prometne, elektro, zdravstvene, izobraževalne, športne in siceršnje infrastrukture. Slovenska podjetja imajo na teh področjih veliko izkušenj in bi lahko tako samostojno kot tudi prek EU partnerjev pomagala pri obnovi.

Prav tako se svet sooča z vedno novimi trgovinski spori in uvedbo carin, kar pomeni tudi vpliv na dosedanje trgovinske poti in dobaviteljske verige, ki so se močno preoblikovale že po epidemiji koronavirusa. Podjetja, bodo namreč priseljena optimizirati dobavne verige ter proizvodnjo preusmeriti v države, kjer bodo uvedene nižje carine. To je lahko priložnost za Slovenijo, saj lahko pričakujemo, da se bodo številni proizvodni obrati iz Azije vrnili nazaj v našo bližino. V tem pogledu ima Slovenija veliko prednost zaradi Luke Koper in nasploh naše izjemne geopolitične lege, ki igra ključno vlogo na področju logistike.

Biti moramo ambiciozni in pogumni

Pred nami so zahtevni časi, toda prihodnost je v naših rokah. Imamo vse možnosti za rast in napredek, a le, če bomo znali delovati enotno in se osredotočiti na skupni cilj. Potrebujemo nekaj drznosti in ambicioznost naših športnikov in hkrati marljivost, odločnost in predvsem vztrajnost naših prednikov.

Nedavni pust je odgnal zimo in privabil sonce, zato se že veselimo pomladi, ki prinaša novo upanje. Prav upanje na boljše čase in zdrav optimizem sta temeljni prepričanji, na katerih lahko gradimo našo družbo in medsebojne odnose, zato izkoristimo tudi morda majhne stvari za veselje, radost in praznovanje. Zato ob skorajšnjem prazniku dneva žena izrekam iskrene čestitke vsem ženskam.

Andrej Lasič, član uprave NLB, odgovoren za korporativno in investicijsko bančništvo