V obdobju hitrih sprememb in geopolitičnih napetosti so med voditelji, svetovalci, mednarodnimi organizacijami in podjetji vse bolj priljubljena tako imenovana strateška predvidevanja (ang. strategic foresight), s katerimi lahko ob uporabi različnih tehnik in metod sistematično pripravimo scenarije za različna področja in probleme. Zavzetost sodelujočih navadno dodatno spodbudi zavedanje, da lahko z dobrim popisom signalov in trendov ter poznavanjem povezav prihodnost soustvarjamo, saj smo pripravljeni na spremembe bolj odzivni in jih lažje pretvorimo v svojo prednost.  

Tudi poslovno okolje – čeprav zanj najpogosteje krivimo vlade in politike – soustvarjamo mnogi. Ocenjujejo pa ga predvsem podjetja. V domačih in mednarodnih anketah njihove ocene številnih dejavnikov pristanejo v različnih lestvicah. Lokacije in njihove prednosti so že stoletja v ospredju proučevanja primerjalnih prednosti in konkurenčnosti. Tako kapital kot vse bolj mobilni talenti in digitalni nomadi pozorno spremljajo spreminjanje prednosti posamezne lokacije.

Slovenijo v očeh tujih investitorjev na Centru za mednarodne odnose (UL FDV) spremljamo že od leta 2008. Ima številne prednosti, pa tudi nekaj trdovratnih in vztrajajočih slabosti. Med prednostmi iz leta v leto izstopajo usposobljenost ljudi, dostop do mednarodnih trgov in industrijska tradicija, med slabostmi pa (ne)delovanje pravne države, nenehno spreminjanje in nekonsistentnost zakonodaje, visoki davki in prispevki na delo, kakovost infrastrukture ter počasni in zapleteni birokratski postopki pri pridobivanju (gradbenih in drugih) dovoljenj.

Zadnja raziskava,[i] izvedena ob zaključku leta 2024, prinaša pomembne nove signale. Vsaj za nekatere si ne želimo, da prerastejo v trende. Za leto 2025 napoveduje manj širitev dejavnosti v Sloveniji. Prvič po letu 2010 je delež podjetij s tujim kapitalom, ki načrtujejo širitev dejavnosti, padel pod 20 odstotkov. Tudi napovedi povprečne vrednosti investicij so nižje od tistih za leto 2023. Številna podjetja napovedujejo tudi selitev (dela) dejavnosti iz Slovenije. Že v preteklosti smo zaznali primerjave Slovenije z manj razvitimi lokacijami z nižjo kupno močjo. Čeprav podjetja še vedno navajajo določene prednosti lokacije, so vse glasnejša opozorila, da te izginjajo in da se podjetniško ustvarjanje in kapital „demonizira“.

A med rezultati najdemo tudi takšne, za katere bi si želeli, da prerastejo v trende. V Sloveniji je še vedno možno najti zavzete kadre, ki jih odlikujejo strokovnost in znanje (tudi znanje tujih jezikov) ter pripravljenost na novosti. Majhna in srednje velika podjetja so prilagodljiva in agilna, zato je z njimi enostavno poslovati. Podružnice v Sloveniji praviloma krepijo indikatorje trajnostnega razvoja za celotno skupino. Velika zaposlenost žensk, kakovost izobrazbe, inovativnost in trajnostni modeli poslovanja krepijo EGS in indekse trajnosti.

Podjetja s tujim kapitalom so v Sloveniji bolj raziskovalno razvojno (R&R) intenzivna od slovenskega povprečja. Večina jih v mrežah svojih multinacionalk ohranja stabilno razvojno vlogo – kljub okrepljeni centralizaciji odločanja v maticah. Več kot četrtina slovenskih podjetij, ki so del multinacionalk, znanje ustvarja samostojno in ga prenaša v mrežo, 60 odstotkov pa jih znanje razvija v sodelovanju z ostalimi podjetji v mreži. Delež  razvojnih podjetij se povečuje. Povečal se je tudi delež podjetij, ki opravijo glavnino (več kot 50 odstotkov) R&R za matično podjetje. Slovenija je videna kot lokacija, kjer so podjetja digitalizirana in v nadpovprečno velikem obsegu preizkušajo umetno inteligenco (UI). UI je med podjetji s tujim kapitalom v Sloveniji videna kot ena od največjih priložnosti; tudi za reševanje kadrovskih težav. Stroški dela in pomanjkanje kadrov (kljub prej omenjenim prednostim) namreč pridobivajo težo, kar pomeni, da se lahko glavna prednost poslovnega okolja prevesi v oviro.

Tudi v poslovnem okolju so namreč najpomembnejši ljudje. Njihovo učenje, zdravje, odločitve. Sodelovanje in povezovanje. In njihove zmožnosti za spreminjanje svojih okolij. Krepitev kreposti, slabitev slabosti. Zato si v okolju, ki ga imamo radi, v času hitrih sprememb in negotovosti sporočajmo zgodnje signale, prediskutirajmo trende in naredimo predvidevanja. Vključimo jih v akcijske načrte in spreminjajmo okolje na bolje.

Vaši odgovori in komentarji so zato izjemni dragoceni, redno potujejo k odločevalcem, v predvidevanja in so del sprememb. Hvala za sodelovanje in se priporočamo za naprej.

Andreja Jaklič, profesorica in prodekanja za znanstvenoraziskovalno področje na Fakulteti za družbene vede