Banka Slovenije je zvišala napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Če je decembra lani napovedovala štiriodstotno rast, bo ta po novem znašala 5,8 odstotka. Razmeroma visoka rast je posledica močnega prenosa aktivnosti iz prejšnjega leta, tekoča rast in pričakovanja se namreč umirjajo. Inflacija bo ostala visoka in bo znašala devet odstotkov, poroča STA.

"Gospodarska rast se sicer umirja, a letna rast za letos ostaja visoka in je v pretežni meri posledica t. i. učinka prenosa, ki je rezultat ugodnih gibanj proti koncu leta 2021," je danes dejal namestnik direktorice analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Robert Zorko in spomnil, da bo rast višja od povprečne v območju evra, kjer bo po napovedih znašala 2,8 odstotka.

Namestnica guvernerja Banke Slovenije Tina Žumer je ob tem dodala, da gospodarsko rast podpirajo predvsem zasebna potrošnja, investiranje in izvoz.

Rast zasebne potrošnje bo z 8,7 odstotka letos skoraj dvakrat tolikšna, kot je Banka Slovenije pričakovala v decembrski napovedi. Tudi to je v zelo veliki meri posledica prenosa izjemno dobrih podatkov s konca 2021, ki v prejšnji napovedi še niso bili upoštevani. Rast znotraj leta bo medtem zelo nizka. So pa ta vseeno ugodna gibanja na področju zasebne porabe po ocenah Banke Slovenije med drugim posledica državnih izdatkov za gospodinjstva v času korone, rasti plač v zadnjem času ter postopnega zmanjševanja akumuliranega povpraševanja v času koronske krize.

Nekoliko višja bo z 8,4 odstotka tudi rast bruto investicij, bodo pa to rast bistveno bolj poganjala tekoča gibanja. Zorko je pri tem omenil pospešeno porabo sredstev EU in učinek letošnjega supervolilnega leta, predvsem jesenskih lokalnih volitev. Rast javnih investicij naj bi tako dosegla okoli 20 odstotkov. Je pa Zorko opozoril, da razmere na trgu energije, surovin in materialov že negativno vplivajo na izvedbo nekaterih naložb, določene se tudi odlagajo.

Rast izvoza bo letos s 4,3 odstotka nekoliko nižja kot v decembrski napovedi, a predvsem zaradi slabših gibanj ob koncu leta 2021. Rast uvoza naj bi medtem s 7,1 odstotka ostala v okvirih decembrskih ocen. Ker je vrednost uvoza v zadnjem času višja od vrednosti izvoza, Slovenija kopiči primanjkljaj v blagovni menjavi. Bo pa po napovedih Banke Slovenije rast izvoza v letih 2023 in 2024 spet nekoliko presegla rast uvoza, tako da se bodo negativni učinki zunanje trgovine na rast zmanjšali.

Največje trenutno tveganje je vojna v Ukrajini, ki prek vpliva na cene energije in surovin dviguje inflacijo in vnaša dodatne motnje v mednarodne trgovinske tokove. To dogajanje se po besedah Žumrove že odraža v nižji tekoči rasti in v zmernejši rasti v prihodnjem letu od predhodnih pričakovanj.

V letu 2023 bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 2,4 odstotka, prej je bila napoved pri 3,3 odstotka, v letu 2024 pa naj bi dosegla 2,5 odstotka. Vseeno bo po napovedi Banke Slovenije, ki je harmonizirana z drugimi centralnimi bankami evrskega območja, gospodarska rast ostala nad povprečjem držav s skupno valuto. Ta bo pri 2,1 odstotka.

Inflacija bo letos po napovedih Banke Slovenije močnejša od povprečja v območju evra, kar je, tako Zorko, posledica močnejšega domačega povpraševanja in ugodnih razmer na trgu dela. Medtem ko bo letos po harmoniziranem indeksu življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, znašala v povprečju devet odstotkov in se bo zvišala predvsem zaradi cen storitev in hrane, bo prihodnje leto znašala 4,5 odstotka, v letu 2024 pa 2,3 odstotka. V evrskem območju naj bi se letos ustavila pri 6,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se umirila na 3,5 oziroma 2,1 odstotka.

Če bodo letos inflacijo še poganjale predvsem višje cene energije in hrane, pa je precejšen že tudi učinek storitev in drugega blaga. Zorko in Žumrova sta tako opozorila, da postaja inflacija vse bolj široko osnovana. Po Zorkovih besedah tako 70 odstotkov vseh izdelkov in storitev v košarici življenjskih potrebščin, ki se uporablja za izračun inflacije, že presega triodstotno letno stopnjo rasti cen.

V prihodnjih dveh letih naj bi se učinek cen energije in hrane zmanjševal, porasel pa bo učinek cen storitev, kjer se v večji meri pozna pričakovana rast plač, tako zaradi prilagajanja inflaciji kot zaradi pomanjkanja delovne sile.

Osnovna napoved Banke Slovenije in ostalih centralnih bank evrosistema sloni na predpostavkah, da se bo intenzivni vojaški konflikt v Ukrajini do konca leta umiril, v letu 2023 pa bo prišlo do stabilizacije razmer na trgu energentov, surovin in hrane. Prav tako ni predvideno dodatno zaostrovanje zahodnih sankcij proti Rusiji.

A negotovost je velika, zato so v Banki Slovenije pripravili tudi negativni scenarij, po katerem bi bila vojna v Ukrajini dolgotrajnejša, sankcije bi se še zaostrile in prišlo bi do popolnega embarga na nafto in plin, cene na trgih surovin in energije bi še bolj porasle, zaradi povečane negotovosti bi se zmanjšalo tudi zunanje in domače povpraševanje.

Po tem ostrem scenariju bi bila slovenska rast letos še vedno ugodnih 4,3 odstotka, a v prihodnjem letu bi sledil 0,4-odstotni padec BDP. V letu 2024 bi se nato vrnila rast, znašala bi 3,6 odstotka. Inflacija bi medtem letos še bolj pospešila in dosegla 9,8 odstotka, prihodnje leto bi ostala pri še vedno visokih 6,6 odstotka, v letu 2024 pa bi se znižala na 2,5 odstotka.

Bolj zaostrene razmere na trgu dela ob krepkejši rasti plač od pričakovanj predstavljajo eno od dodatnih tveganj za rast in inflacijo. Rast bi lahko umirila tudi morebitna dodatna zaostritev epidemičnih razmer. "A slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih dokazalo veliko prožnost in sposobnost prilagoditve," meni Zorko.

Po osnovnem scenariju Banke Slovenije se bo zaposlenost sicer letos povečala za 2,8 odstotka, predvsem zaradi zaposlovanja v zasebnem sektorju, v prihodnjih dveh letih pa bo rast zaposlenosti upadla na 1,1 oziroma 0,7 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti bo letos glede na lani padla s 4,7 na 4,2 odstotka, nato pa se bo padanje upočasnilo. Prihodnje leto naj bi stopnja dosegla 3,9 odstotka, v letu 2024 pa 3,7 odstotka.

Razlog za počasnejše zniževanje bo po Zorkovih besedah manjše prehajanje iz brezposelnosti v zaposlenost, saj bo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov doma večino zaposlovanja predstavljajo zaposlovanje tujcev.

Rast plač se bo letos v primerjavi z letom 2021 umirila s 5,4 na 4,1 odstotka, predvsem zaradi nižjih plač v javnem sektorju ob ukinitvi koronskih dodatkov. V prihodnjih dveh letih naj bi rast plač glede na pomanjkanje delovne sile in okrepljene plačne zahteve delojemalcev dosegla 5,0 oziroma 4,5 odstotka, vseeno pa naj stroški dela ne bi naraščali hitreje kot v primerljivih članicah EU.

Razmeroma ugodna pričakovana gospodarska gibanja v tem letu bodo imela pozitiven vpliv tudi na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se s 5,2 odstotka BDP v letu 2021 letos znižal na 3,1 odstotka BDP, v letu 2023 pa na 2,6 odstotka BDP. V letu 2024 naj bi spet porasel na tri odstotke. Javni dolg naj bi s 74,7 odstotka BDP ob koncu leta 2021 do konca leta 2024 zdrsnil na 67,8 odstotka BDP.

Vir: STA