Potem ko se je v evrskem območju in tudi v Sloveniji v prvem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska aktivnost, so ruska vojaška agresija, ki se je začela februarja, in uvedene sankcije poslabšali gospodarske obete, poroča STA. Predvsem so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije, je objavila Banka Slovenije.

"S februarskim začetkom ruske vojaške agresije so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije. Ta je raven 2,0 odstotka presegla julija lani, marca letos pa je znašala 7,5 odstotka. Inflacijske pritiske krepijo tudi trenutne razmere na mednarodnih trgih energentov, surovin in hrane," so zapisali.

Glede na napovedi ECB bo inflacija letos tako v povprečju znašala 5,1 odstotka (po ostrejšem scenariju pa bi presegla 7,0 odstotka). Visoka inflacija že vpliva na kupno moč, saj je bila povprečna realna rast plač v evrskem območju v lanskem zadnjem četrtletju negativna.

Finančne trge sta v prvem četrtletju zaznamovali močno povečana volatilnost in zmanjšana likvidnost, še posebej pri kreditno bolj tveganih naložbenih razredih. Ruska vojaška agresija je namreč spodbudila selitev vlagateljev v varnejše naložbe, kar se je odrazilo v porastu vrednosti varnejših valut in cene zlata, močneje pa so upadle cene delnic in vrednosti obveznic z večjim kreditnim tveganjem. Napovedi višje in trajnejše inflacije so številne svetovne centralne banke preusmerile k signaliziranju hitrejše normalizacije denarnih politik.

Tudi v Sloveniji se po visoki lanski gospodarski rasti, znašala je 8,1 odstotka, v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja. Kratkoročne modelske ocene Banke Slovenije tako v povprečju kažejo enoodstotno četrtletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju, in sicer kljub zmanjšanemu zaupanju zaradi posledic ruske vojaške agresije.

Padec zaupanja je za zdaj prisoten v predelovalnih dejavnostih in pri potrošnikih, so pa podjetja večinoma že znižala ocene prihodnjega povpraševanja, ocenjujejo v centralni banki.

Inflacija je v Sloveniji marca znašala 6,0 odstotka, brez državnih ukrepov za ublažitev posledic visoke rasti cen energentov pa bi bila po grobih ocenah centralne banke višja za več kot dve odstotni točki.

"Visoke cene energentov se v vse večji meri prenašajo v cene drugih dobrin, višanje inflacije je prisotno v vse večjem deležu blaga in storitev, inflacijska pričakovanja potrošnikov pa so bila marca najvišja do zdaj," so dodali.

Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Zaposlenost še naprej narašča, registrirana brezposelnost pa je po desezoniranih podatkih že nižja od predhodnega dna iz leta 2008. "Ker pričakovano zaposlovanje v podjetjih ostaja visoko, razpoložljivost delavcev na domačem trgu dela pa je vse manjša, se še povečuje zaposlovanje tujih delavcev," ugotavljajo.

Vir: STA