Gospodarske razmere so v Sloveniji v drugem četrtletju ostale ugodne, v tretjem četrtletju pa so se pojavili znaki upočasnitve gospodarske rasti, poroča STA. "Povprečje kratkoročnih modelskih ocen za tretje četrtletje nakazuje upočasnitev četrtletne rasti BDP na še vedno solidnih 0,3 odstotka," so zapisali v Banki Slovenije.

Vrednost kazalnika gospodarske klime je avgusta ostala negativna, analitiki Banke Slovenije pa so poudarili nižjo oceno naročil v predelovalnih dejavnostih in zadržanost potrošnikov pri večjih nakupih. Medletna rast realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih ter števila prevoženih kilometrov tovornih vozil se je pomaknila v območje stagnacije, so navedli v najnovejši publikaciji Pregled makroekonomski gibanj.

V letošnjem drugem četrtletju so razmere ostale ugodne. Četrtletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) je pospešila na 0,9 odstotka, medletna pa je dosegla 8,3 odstotka. "Visoka inflacija, otežen dostop do energentov in surovin, ruska vojaška agresija ter zmanjševanje zaupanja med podjetji in potrošniki niso zavrli agregatne gospodarske aktivnosti. Ta je bila opazneje podprta s tujim povpraševanjem, kar je povezano s pospeškom v izvozu storitev, predvsem potovanj. Hkrati so se poslabšale razmere za poslovanje v nekaterih panogah predelovalnih dejavnosti," so povzeli.

Avgusta je bila inflacija v Sloveniji 11,5-odstotna. Spet je bil največji prispevek cen energentov, ki bodo od septembra naprej zajezene z državnimi ukrepi za pomoč gospodinjstvom. Večajo se prispevki drugih cenovnih skupin, zlasti cen hrane. Narašča osnovna inflacija. Merjena brez cen energentov in hrane je dosegla 6,2 odstotka. Inflacijska pričakovanja potrošnikov in podjetij so se avgusta nekoliko umirila. Tveganja za dodatne cenovne pritiske izvirajo tudi iz neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, so navedli.

Kot so opozorili, neskladja na trgu dela ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti ter še vedno močnem povpraševanju po delavcih ostajajo visoka. "Pomanjkanje delavcev je največje doslej," so nanizali. Stopnja registrirane brezposelnosti se je junija še znižala, število brezposelnih pa se je julija ohranilo blizu zgodovinskega dna. "Letošnja medletna rast plač v zasebnem sektorju kljub nominalni krepitvi zaostaja za inflacijo, kar kaže, da se ta podobno kot v povprečju evrskega območja za zdaj ni vgradila v plačna gibanja," so ugotovili.

Poslabševanje salda tekočega računa plačilne bilance se je v zadnjih mesecih zaradi hitre rasti izvoza potovanj ustavilo. Nadaljevala se je visoka rast nominalnega blagovnega izvoza s pozitivnimi gibanji v vseh glavnih skupinah proizvodov. Še močnejša so bila gibanja na uvozni strani. Javnofinančni položaj se je v letošnjih prvih sedmih mesecih izboljševal. "Glavno tveganje za javnofinančni položaj države so šibkejša gospodarska rast in potencialni novi ukrepi za blaženje posledic visokih cen energentov," so opozorili.

Gospodarska aktivnost evrskega območja je bila v drugem četrtletju spodbudna, razpoložljivi podatki za tretje četrtletje pa so manj ugodni. Sestavljeni kazalnik nabavnih menedžerjev za to četrtletje kaže na četrtletni padec BDP. Zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije so precej negotovi obeti za preostanek leta. Za leto 2023 se povečuje tveganje recesije. Inflacija je v evrskem območju avgusta dosegla 9,1 odstotka, draži se hrana. Vlade držav EU z ukrepi blažijo visoke cene energentov, kar je v poletnih mesecih nekoliko omejilo inflacijo. Vrednost najožjega kazalnika osnovne inflacije je bila medletno višja za 4,3 odstotka.

Vir: STA