Danes smo skupaj s PwC Slovenija javnosti in medijem predstavili rezultate 26. PwC-jeve raziskave med direktorji in to priložnost izkoristili za poglobljeno razpravo z izjemnimi sogovorniki.

Thomas Magill, odgovorni partner v PwC v Sloveniji, je v uvodnem nagovoru današnjega dogodka izpostavil ključno sposobnost prihodnosti: odučenje. Pa to ne pomeni pozabiti vse, temveč razmisliti, kaj počnemo, zakaj in predvsem kako to delamo ter navsezadnje tudi zakaj tako razmišljamo. Odučenje ("unlearning") je ključna tema tudi naše poslovne knjige leta z naslovom Premisli še enkrat. 

Mag. Sanja Savič, direktorica oddelka za pravno svetovanje v PwC v Sloveniji, je v predstavitvi 26. PwC-jeve raziskave med izvršnimi direktorji izpostavila, da je pred direktorji ogromno izzivov, veliko negotovosti, pa vendar tudi priložnost za preobrazbo poslovnih procesov, ki lahko omogoči, da se na recesijska pričakovanja odzovemo agilno in odgovorno. Več o globalni raziskavi med izvršnimi direktorji, v kateri je sodelovalo 4410 direktorjev in predsednikov uprav iz 105 držav, med njimi 50 iz Sloveniji, si preberite na njihovi spletni strani. 

Predstavitvi je sledila okrogla miza, na kateri je mag. Jerca Zajc, vodja marketinga v PwC v Sloveniji, razpravljala o ugotovitvah raziskave ter stanju in izzivih slovenskega gospodarstva z naslednjimi sogovorniki:

• g. Matevžem Frangežem, državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pristojen za internacionalizacijo, podjetništvo, razvojna sredstva in turizem;
• ga. mag. Sabino Sobočan, solastnica in direktorica Varis Lendava d.d., Managerka leta 2022;

• g. Boštjanom Gorjupom, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Manager leta 2018;

• ga. Petro Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager;

• g. mag. Vladom Šarencem, direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo v PwC v Sloveniji.

Mag. Sabina Sobočan je tudi sodelovala v raziskavi in priznala, da čeprav je sicer optimistka, so bili tudi njeni odgovori v tem primeru negativni. "Vendar kljub vsemu ostajam optimistična in verjamem v svoj moto "da se". Na težave moramo pogledati z drugega zornega kota in jih videti kot izzive, ki se jih lahko premaga."

Tudi Petra Juvančič je poudarila, da ohranja optimizem in da so rezultati globalne raziskave, ki je bila opravljena jeseni 2022 tako pesimistični tudi v kontekstu takratnega vrhunca energetske krize: "Lansko leto smo začeli s pandemijo, temu je sledila agresija na Ukrajino. Imeli smo težave v dobavnih verigah in pri pridobivanju surovin, potem pa je sledila energetska kriza z visokimi cenami plina in elektrike, ki je dosegla svoj vrhunec prav jeseni, ko podjetja niso vedela, po kakšni ceni naj sklepajo pogodbe in kako naj načrtujejo naslednje leto. Vendar je potem država sprejela ukrepe za pomoč na energetskem področju, pa tudi cene energentov so nekoliko padle. Kar me v vsem tem veseli, je, da podjetja za letos imajo naročila, večja težava je na kadrovskem področju in posledično realizaciji teh naročil. Vendar pa vseeno ne morem ostati pretirano optimistična, saj so pred nami tudi nujne sistemske reforme (davčna, zdravstvena, pokojninska), v zvezi s katerimi vlada daje mešane signale, tudi v smeri dodatnih bremen za že tako preobremenjeno gospodarstvo, kar ustvarja negativno ozračje."

Boštjan Gorjup je povedal, da je njegovo podjetje s 140-letno zgodovino doživelo že marsikaj, tudi od propada trga, razpada države in večkratne menjave valute, zato so na izzive pa spremembe vedno pripravljeni: "Poudaril pa bi, da hitre in radikalne odločitve brez konkretnih kalkulacij, kot je na primer odločitev za konec prodaje klasičnih avtomobilov, niso primerne in da potrebujemo več rešitev na ravni EU."

Matevž Frangež vidi v trenutnih izzivih predvsem priložnosti: "Zelena preobrazba je pred nami in zavedati se moramo, da določena podjetja, celo določene industrije ne bode preživele. Vendar je tukaj potencial, da se ustvarijo nove priložnosti in preobrazbe podjetij, ki so v skladu z omenjenim zelenim prihodom in ki bodo ustvarjale dodatno vrednost."

Ena od takšnih priložnosti je tudi področje digitalizacije, o kateri je spregovoril mag. Vlado Šarenac: "Ves čas se podjetja transformirajo, saj iščejo načine, kako biti še bolj učinkovita. Digitalna preobrazba ni bav bav, temveč je uporaba digitalnih orodij, da dosežemo to višjo učinkovitost. Ko umetna inteligenca piše seminarske naloge namesto učencev, se je v šolah pojavilo vprašanje, kaj naj tam sploh še učijo. Vsi skupaj moramo torej razmisliti, kako bomo vključili nova orodja, da nam koristijo."