Nekoč smo konkurenčnost ustvarjali z razliko v ceni, s kvaliteto rešitve, kasneje s poslovnim modelom; vedno bolj pa tekmujemo med seboj z ljudmi, z ekipami, z organizacijsko kulturo. Na tem polju je boj za konkurenčnost najtežji. Cene smo lahko znižali, tudi rešitve konkurence se je dalo hitro kopirati, vse to pa je mnogo težje na področju oblikovanju poslovnega modela in še težje na področju organizacijske kulture. Ta je sestavljena iz osebnih in skupnih vrednot zaposlenih, zato konkurenti med seboj kulturo težko kopiramo, celo s »krajo« kadrov tega ni mogoče storiti.

Sama osebno verjamem in delam na tem, da je le motivirana in strastna ekipa ključni dejavnik za konkurenčnost. Ciljno vodenje je zame v tem trenutku najvišja oblika organizacijske kulture, v kateri delajo samorealizirani posamezniki, ki so visoko ozaveščeni, ki so nadpovprečni in le nadpovprečni posameznki ustvarjajo nadpovprečne produkte. Motiviran sodelavec ni tisti, ki je le dobro plačan, temveč tisti, ki si želi sodelovati, participirati pri razvoju produkta, procesa, klime, vrednot, kulture in s tem celotnega podjetja. Ko te k cilju vodi želja po njegovi uresničitvi, močan motiv, ga tudi dosežeš, ko te k cilju vodi zgolj denar, pa to ni nujno, saj ti lahko denar ponudi tudi kdo drug z drugačnim ciljem.

Brez močnega motiva, ki je podkrepljen s strastjo, je vsaka še tako dobra ideja obsojena na neuspeh oziroma na zaostajanje. Strast je tista nevidna sila, ki je odločujoča, da pridemo do konca, do cilja, pomaga nam vztrajati. Vztrajnosti si ne znam predstavljati brez strasti. Strast nam omogoča, da zdržimo, da prenesemo padce, neuspehe, bolečine.....in da pri tem ne trpimo, da pri tem celo uživamo, se učimo, se pobiramo in gremo močnejši in modrejši naprej. Strast je vlečna sila. Med konkurenti z istim produktom ali storitvijo, bo imel prednost tisti, ki ima strastno kulturo in strastno ekipo.

dr. Flora Cvetka Tinauer, direktorica družbe EBA in članica Združenja Manager