Skozi leta se je v Sloveniji po oceni kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča izgubila povezava med davčno in socialno politiko. Na ministrskem položaju se bo zavzemal za ponovno vzpostavitev te povezave, eno od možnih poti vidi v obravnavi neto razpoložljivega dohodka. Kakšnih novih davkov še ne želi napovedovati, poroča STA.

Boštjančič, ki ga za finančnega ministra v vladi Robert Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je v predstavitvi pred člani odbora DZ za finance dejal, da prav veliko možnosti za dodatne davčne vire ne vidi.

"Res mislim, da so možnosti dodatnih davčnih virov razmeroma omejene," je dejal. Hkrati pa je nanizal kar nekaj predlogov, denimo davek na premoženje oz. nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan.

Pregledal bi tudi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, kjer so se olajšave po njegovi oceni precej razpasle. Enako velja za znižano stopnjo pri davku na dodano vrednost, nekaj rezerv vidi v trošarinski politiki, obdavčitvi dediščin in daril ter olajšavah pri samostojnih podjetnih. Prepričan je, da so bile pri davčni obravnavi električnih vozilih pretekle vlade preveč radodarne.

Poudaril je, da so vse to za zdaj le razmišljanja. "Poudarjam - samo preučili bomo, nobena od teh stvari se ne bo zgodila že jutri, to bi bilo absolutno neresno," je dejal.

Povečati davčne prilive v proračun, a ne od novih davkov, pač pa na račun bolj učinkovitega pobiranja davkov, bo ena od njegovih glavnih nalog na položaju finančnega ministra. Zavzemal se bo tudi za prestrukturiranje javnih izdatkov, predvsem v smeri rasti produktivnosti, za ciljno usmerjen proračun in za znižanje strukturnega primanjkljaja. O slednjem je dejal: "Tak kot je zdaj - res se ga bojim."

Stanje javnih financ po Boštjančičevi oceni ni prav lepo. Krivca za to ne vidi le v odhajajoči vladi, pač pa v vseh pred njo, rešitev pa v dvigu produktivnosti. "Ključna za javnofinančne prihodke na dolgi rok je rast BDP oz. produktivnosti, vse ostalo je iluzija," je dejal in opomnil, da o višji produktivnosti govorimo že 30 let. Sam rešitev vidi v maksimizaciji deleža aktivnega prebivalstva, na kratek rok pa v optimizaciji stroškov na vseh področjih.

Dodatna poraba ali zadolževanje, to za Boštjančiča ni vprašanje. "Oboje," je napovedal, a poudaril, da mora iti dodatna poraba izključno za tiste ukrepe, ki so merljivi in bodo prinesli dolgoročne pozivne učinke ter ne bodo vrtali dodatne luknje v javne finance.

Iz državnega proračuna gre največ denarja za plače javnih uslužbencev. Ti so možgani delovanja države, je dejal Boštjančič, ki ne zagovarja sistema uravnilovke, pač pa sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki dobro delajo, nagrajeni.

Slovenski kapitalski trg se mu zdi nerazvit. "Slovenija ima kot vir financiranja razvit le bančni sistem," je dejal in menil, da bi bilo mogoče del depozitov gospodinjstev aktivirati v mala in srednja podjetja.

Da bi bilo mogoče z državnim premoženjem reševati demografske izzive, je mit, je opozoril. Knjigovodska vrednost družb v lasti države je deset milijard evrov, manko v pokojninski blagajni pa je milijarda evrov na leto, je spomnil. "Zato je nerealno pričakovati, da je to odgovor na demografske izzive," je povzel. Ključna pri upravljanju državnega premoženja se mu zdi profesionalnost.

Finančno ministrstvo mora biti vrhovni nadzornik nad vsemi ostalimi ministrstvi in Boštjančič namerava to vlogo izvajati zelo resno. "Verjamem, da lahko zapraviš toliko, kot ustvariš," je povedal, med svojimi prvimi nalogami na položaju ministra pa naštel takojšen začetek priprave proračuna za leti 2023 in 2024 ter fiskalnega okvira za obdobje 2023-2025.

Vir: STA