V veliko čast nam je, da že dobri dve desetletji vsako leto podelimo priznanje za življenjsko delo na področju managementa in z njim nagradimo poslovne voditeljice in voditelje, ki so na tem področju dosegli izjemne dosežke. Poslovne voditeljice in voditelje, ki so bili vsaj 20 let na vodilnem delovnem mestu v managementu, s svojim delom, poklicno potjo in osebnostjo pa so v slovenskem gospodarskem okolju pustili neizbrisen pečat.

Med takšnimi zgledi je tudi letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo Branko Franc Selak. Ker je bil kupec zanj vedno kralj in ker je verjel, da je vse mogoče. Ker se ni nikoli ustrašil novih in še tako zahtevnih projektov. Ker ima neverjetno energijo, strateško držo in pogum, s katerimi je Marmor Hotavlje popeljal med vodilna kamnoseška podjetja za opremljanje zasebnih hiš, vil, rezidenc, hotelov in megaluksuznih jaht. Uspel mu je tudi prodor v pohištveno industrijo, še posebej na ameriški trg, in to z revolucionarno inovacijo zaščite kamnitih miz.

S koraki pred konkurenco na pot uspeha

Branko Franc Selak se je po končani srednji gradbeni šoli leta 1969 zaposlil v Marmorju Hotavlje in ob delu diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Sprva je bil vodja obrata, nato je vodil montažo in proizvodnjo, skrbel za prodajo, vodil večje investicije, bil tehnični vodja in leta 1980 prevzel direktorsko mesto.

Med vodenjem podjetja se je osredotočil na sodobno opremljenost, usposabljanje kadra, računalniško podprto informatiko, razvoj novih materialov in tehnologij, izvoz na zahtevne trge in predvsem na ohranitev podjetja v slovenski lasti. Pod njegovo taktirko je hotaveljska družba kot prvi kamnar na svetu nabavila računalniško krmiljen stroj za obdelavo kamna (1984) in razvila nove tehnologije za pridobivanje in proizvodnjo kamna, hotaveljski kamnoseki pa so sodelovali pri gradnji številnih pomembnih objektov doma in v tujini.

Rdeč hotaveljski kamen v vilah in hotelih širom po svetu

Med pomembnejšimi projekti Marmorja Hotavlje je bila rezidenca takratnega iraškega zunanjega ministra. Naročilo so prejeli leta 1972. Druga prelomnica je bil konferenčni center hotela Sheraton v Zimbabveju, okrasili so ga z 10 tisoč kvadratnimi metri rdečega hotaveljskega marmorja. S kamnom so opremili tudi ljubljanski Cankarjev dom, hotel Kempinski v Minsku, hram Sv. Save v Beogradu, iz njihovega kamna je fasada na dunajskem Bussines park Vienna, na seznamu imajo še veliko drugih pomembnih objektov.

Po številnih naročilih iz tujine je Marmor Hotavlje leta 1988 naredil nov razvojni korak naprej. Začel je s podzemnim pridobivanjem kamna, razvojem polimernih armiranih penobetonov, osredotočili so se na izdelavo masivnih elementov za obnovo obstoječih objektov in izdelkov najzahtevnejših oblik. Prav razvoj metode za podzemno pridobivanje kamna je pomemben predvsem za varovanje okolja, saj je tak način pridobivanja kamna okolju prijazen. Največji vložek v okolje v času vladanja  pa je bila izgradnja najsodobnejše čistilne naprave, s katero so si sami postavili visoke normative za varovanje narave. Varovanje okolje tudi danes zaznamuje poslovanje podjetja.

S pogumom in inovativnostjo iz primeža rdečih številk

Čeprav je Selak leta 2008 delno upokojil, se je pet let zatem, ko je podjetje gradbena kriza povlekla globoko v rdeče številke, vrnil v poslovni svet in začasno ponovno prevzel vodenje družbe. Ekipa podjetja z družino Selak na čelu je nase prevzela breme in se ga odločila rešiti. Poplačali so vse podizvajalce, plače v podjetju niso nikoli izostale, nihče ni ostal brez službe. Začeti je bilo treba znova, iz novega začetka pa se je rodil ponovni in še večji uspeh. Skupaj s sinovoma in sodelavci mu je uspelo obrniti trend poslovanja, kar so dosegli s celostnim prestrukturiranjem podjetja.

S trdim delom in predanostjo je podjetje postalo vodilno pri opremljanju notranjosti velikih jaht s kamnom.Do danes so opremili že več kot 140 mega jaht, med drugim so sodelovali pri gradnji največje in najprestižnejše zasebne jahte na svetu, dolge več kot 180 metrov.

Rast prihodov, rast novih jahtnih naročil

Lani so dosegli 19 milijonov evrov prometa z dodano vrednostjo 57 tisoč evrov na zaposlenega. V petih letih so prihodki zrasli za več kot 60 odstotkov. Uspeh gradijo na znanju, kakovosti in razvoju. Marmor Hotavlje, ki temelji na skoraj 300-letni tradiciji, je svetovni zgled trajnostne in dinamične rasti. Do domačega kamna - hotaveljčana - imajo trajnosten odnos. Tržijo ga kot ekskluziven kamen in po visokih cenah, s tem pa dodajajo kamenček v mozaik vizije vodilnega kamnoseškega podjetja na svetu. Svetovne razmere ne vplivajo na jahtni sektor, v podjetju pa k temu dodajajo: »Vsaj do leta 2025 se kažejo dobri obeti, saj so vse ladjedelnice zasedene z novimi naročili, za nove posle se dogovarjamo tudi za čas po letu 2025. Ne načrtujemo, da bi se opremljanje jaht zmanjšalo, saj so tudi kapacitete vseh naših partnerjev do takrat zasedene oziroma razprodane.«

Moč je v sodelovanju in odgovornosti

V podjetju so v zadnjih treh letih za različne investicije namenili več kot 4 milijone evrov. Končali so energetsko sanacijo poslovnih prostorov, posodobili proizvodnjo z najnaprednejšo tehnologijo v svetu kamna in postavili nove skladiščne prostore. V zaključni fazi je tudi postavitev sončne elektrarne na strehi. Letos so zaposlili več kot dvajset novih sodelavcev, tako da je zdaj redno zaposlenih 158.

Branko Franc Selak je v podjetju Marmor Hotavlje dejaven že polnih 55 let. V podjetju, ki skrbno neguje vrednote spoštovanja, sodelovanja, odgovornosti, poštenosti, pripadnosti, zanesljivosti, ker se zavedajo, da lahko le s spoštovanjem in sledenjem naštetim vrednotam postajajo močnejši in uspešnejši.

Podjetje je vpeto tudi v lokalno okolje, zavedajoč se, da je povezovanje z lokalnim prebivalstvom nujno za blaginjo družbe. Lokalno športno društvo tako nosi ime podjetja, imenuje se Športno društvo Marmor Hotavlje, skrbi pa za dvoransko rekreacijo, organizira kolesarske vzpone na Blegoš in druge športne dogodke. Marmor Hotavlje je tudi podpornik Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike.

Priznanja, nagrade in funkcije Branka Franca Selaka

• Od 1984  do 1991 predsednik upravnega odbora Združenja kamnarjev Jugoslavije Kamergran v Beogradu,
• predsednik Društva direktorjev občine Škofja Loka, Žiri, Gorenja vas - Poljane in Železniki,
• od 1999 do 2015 predsednik Združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, trenutno pa član upravnega odbora,
• nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke leta 1999,
• nagrada častni član občine Poljane leta 2003,
• podjetje prejme priznanje gorenjska gazela 2021 in priznanje bronasta Slovenska gazela 2021,
• dolgoletni član upravnega in nadzornega odbora Združenja Manager.

Ker je Branko Franc Selak, dolgoletni direktor družbe Marmor Hotavlje, znamko Marmor Hotavlje spremenil v sinonim inovativnosti in podjetnosti, njegovi uspehi pa so tako podjetje kot Slovenijo proslavili po celotnem svetu, ker se je s svojim prebojnim delom, velikim srcem in občutkom za sočloveka v družbi uveljavil ne le kot izjemen podjetnik, temveč tudi kot izjemen posameznik, in ker je, ne nazadnje, zgled inovativnosti, prodornosti, uspeha in odličnega vodenja, je prejel priznanje za življenjsko delo na področju managementa za leto 2023. Sprejel ga je z besedami: »Če posel delaš z ljubeznijo, te na tvoji poti nihče ne more premagati.«

O priznanju za življenjsko delo
Združenje Manager podeljuje priznanje za življenjsko delo v managementu stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega managementa. Komisijo, ki je predlagala prejemnika priznanja, sestavljajo Aleksander Zalaznik (predsednik komisije), Tomaž Berločnik, Boštjan Gorjup, Petra Juvančič, Tjaša Kolenc Filipčič, Medeja Lončar, Marko Lukić, Aleša Mižigoj, Sabina Sobočan.

Dosedanji prejemniki priznanja za življenjsko delo so (od leta 2021 po kronološkem vrstnem redu nazaj): Ivo Boscarol, Igor Mervič, Stane Rožman, Jože Mermal, Bogomir Strašek, Jožica Rejec, Aleš Mižigoj, Cvetana Rijavec, Danica Purg, Stojan Petrič, Cvetka Selšek, Niko Kač, Milan Matos, Zlatko Kavčič, Tone Turnšek, Tone Krašovec, Bruno Korelič, Miloš Kovačič, Jože Stanič, Janko Kosmina in Marjan Prelc.Več o dosedanjih prejemnikih priznanja za življenjsko delo.