V Združenju Manager zasledujemo ambicijo slovenskih gospodarskih organizacij, da uvrstimo Slovenijo med deset najuspešnejših in najbolj zaželenih držav za življenje na svetu. Prvi korak, ki vodi k večji blaginji, je prijazno poslovno okolje, v katerem lahko zaposlujemo in ustvarjamo. Poslanci bodo predvidoma jutri obravnavali predlog zakona o debirokratizaciji, ki predvideva tudi uvedbo razvojne kapice. S podporo tej bi državni zbor naredil prvi korak k podpori razvojno naravnanega poslovnega okolja.

Slovenija je v zadnjih tridesetih letih povsem nekontrolirano in nepregledno desetkratno povečala število pravil, predpisov in zakonov, ki urejajo poslovanje. V Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki izhaja iz primerjav z Avstrijo in Nemčijo, zato predlagamo, da bi se moralo število predpisov v štirih letih zmanjšati vsaj za 30 odstotkov, obenem pa bi morali tudi poskrbeti za kakovost zakonskih in podzakonskih aktov. 

V Združenju Manager tudi menimo, da je nujna uvedba razvojne kapice, ki je sicer predlagana pri 6.000 evrov bruto, v gospodarskih organizacijah pa s strinjamo, da bi bila bolj smiselna in učinkovita pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. na 4.600 evrov bruto. K uvedbi razvojne kapice, ki jo pozna večina evropskih držav, smo v letošnjem letu večkrat skupaj pozvale organizacije, združene v okviru Gospodarskega kroga.

»Ko se pogovarjamo o razvojni kapici, je pogosto izpostavljena solidarnost. Ta je zagotovo pomembna vrednota socialne države, vendar pa se je smiselno vprašati, kje so meje solidarnosti in enakosti, da okolje ne postane nestimulativno za delovno aktivne in ustvarjalne, ki v zdravstveno in pokojninsko blagajno prispevajo največ. Razvojno kapico potrebujemo, če želimo ustvariti privlačno poslovno okolje za panoge z visoko dodano vrednostjo, ki pritegnejo ne le domače visoko izobražene kadre, temveč tudi najboljše kadre iz tujine v podjetjih, ki na področju Slovenije vlagajo v rast in razvoj,« poudarja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.

Visoki davki omejujejo gospodarsko rast in razvoj, investicije, nova delovna mesta in priliv dodatnih prihodkov za socialno državo, potrjuje nedavna analiza münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. V analizi so ugotovili, da nižje davčne stopnje za podjetja prinesejo višje plače, večjo zaposlenost in hitrejšo rast, dolgoročno pa se tudi davčni prihodki povrnejo na raven pred razbremenitvijo.