Predlog uvedbe socialne kapice, ki je del ukrepov za zmanjšanje birokracije in ki jo skupaj z drugimi gospodarskimi organizacijami podpira tudi Združenje Manager, je naletel na velik odpor, pa čeprav ima socialno kapico večina evropskih držav, pišejo v Delu in nadaljujejo, da nasprotniki socialne kapice svoj upor utemeljujejo predvsem s predpostavko, da se z njo nagrajuje bogatejše. Toda ali je to tudi res ali gre za demagoško trditev, so se vprašali v Delu.

"Težava Slovenije je v tem, da dejansko nima srednjega razreda, kakršen je v razvitih državah, kar je predvsem posledica močne plačne uravnilovke in prekomerne obdavčitve višjih plač s skromnimi spodbudami nagrajevanju. Slovenija je ena od zgolj devetih evropskih držav, ki v obdavčitvi plač nima vgrajene socialne kapice. Kapico je sicer že pred leti vgradila v socialne pravice in omejila pokojnine," je zapisal avtor članka Karel Lipnik.

Kapica za manjkajoči člen

"Slovenija si prizadeva pritegniti dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, ki bi zaposlovale tudi zahtevnejši kader. Prav to je tudi eden od argumentov za uvedbo tako imenovani socialne kapice, s katero bi se davčno razbremenilo višje plače, da bi bili prejemki konkurenčnejši enakovrednim zaposlitvam v razvitejših evropskih državah. Tehnični strokovni kader v razvitih evropskih državah prejema na leto vsaj 75 tisoč evrov bruto prihodkov.

To seveda ne pomeni, da v Sloveniji strokovnih kadrov za zahtevnejše poklice ni ali da jih primanjkuje. So pa bistveno slabše plačani, kot bi bili v tujini. Le malo inženirjev in drugih strokovnjakov prejema plačo, ki bi ustrezala njihovim stanovskim kolegom v tujini."

Več preberite v Delu