Spomladansko obdobje širjenja koronavirusa je digitalizacijo v delovnih in šolskih procesih postavilo v ospredje. Digitalizacija ni več le možnost, ki jo podjetja lahko izkoriščajo, temveč je postala obvezen del vsakdanjega življenja in poslovanja. Kratkoročno poenostavlja delo in poslovanje podjetij, dolgoročno pa veča odpornost na podobne, nepredvidljive dogodke. 

V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS in DIH Slovenije se zavedamo potreb gospodarstva in širše, zato v svojih programih podpiramo digitalizacijo. Zakaj je to tako pomembno? Ker je digitalizacija ključna za dvig produktivnosti gospodarstva in družbe. Pa ne le to – je eden ključnih elementov pri dvigovanju konkurenčnosti v mednarodnem okolju. Vse to počnemo z zavedanjem, da lahko s partnerstvi in sodelovanjem med IKT panogo in drugimi panogami naredimo pomembne korake v razvoju digitalne ekonomije. Zavedamo se, da je potreben pristop na več ravneh:

Tehnologija in infrastruktura. Vlaganja v digitalne tehnologije so eden od ključnih faktorjev digitalizacije in digitalne preobrazbe podjetij in družbe. Javna digitalna infrastruktura, vključno z mobilnimi tehnologijami 5G, so osnova.

Digitalne kompetence. Razvoj digitalnih kompetenc je drugi ključen element za razumevanje možnosti in uspešno uporabo tehnologij; tako na vodstvenih ravneh kot praktično na vseh drugih delovnih mestih. Ker se digitalne kompetence zelo hitro spreminjajo, je ključna, a včasih spregledana, vloga kadrovskih služb v podjetjih.

Spodbudno gospodarsko okolje. Nujen je ekosistem, ki prepoznava pomembnost in priložnost izrabe digitalnih tehnologij ter spodbuja razvoj podjetij v tej smeri, hkrati pa spodbuja tudi razvoj humane in etične digitalne ekonomije.

Slovenija je po DESI (Digital Economy and Society index) indeksu v povprečju EU držav. Po zadnji analizi IMD World Digital Competitiveness Ranking 2020, ki obravnava tri ključna področja: znanje, tehnologijo in pripravljenost, je Slovenija na 31. mestu med 63 državami sveta. Obe lestvici kažeta, da imamo še možnosti za izboljšave. Rezultata sicer nista slaba, vendar naš cilj mora biti, da se na obeh lestvicah povzpnemo med prvo tretjino uvrščenih. Pravkar ustvarjamo strategijo Digitalna Slovenija 2027, pišemo prebojno Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030 in usklajujemo Nacionalni program za Umetno inteligenco. Imamo torej vse možnosti, da z uresničevanjem vseh teh načrtov v naslednjih letih pospešimo razvoj in dosežemo cilj – uspešno digitalno Slovenijo.