Dobri odnosi gradijo dobro življenje, kaže raziskava Harvarda, ki poteka že 90 let. Dobri odnosi v podjetju pa ustvarjajo dobre rezultate. Zato je v organizacijah pomembno spodbujati prosocialno vedenje, saj so tam, kjer prevladujejo dobri in zdravi odnosi, ljudje pripravljeni prispevati bistveno več, kot se tega zavedamo, pravi dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete v Ljubljani ter pridruženi redni profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na BI Norwegian Business School, ki je bil gost e-dogodka Sekcije managerk Slovenicon valley - Kako ti lahko pomagam?

Škerlavaj poudarja, da je ključna motivacija pri delu relacijska in usmerjena k drugim, zato je pomembno v podjetjih, organizacijah več pozornosti usmerjati v to, kako lahko zaposleni pomagajo eden drugemu, hkrati pa jim predstaviti njihov prispevek oziroma smisel tega, kar počnejo.

Prosocialnost je dobra za posel, izpostavlja Škerlavaj. Organizacije, v katerih je več kolegialnosti, so namreč bolj produktivne in učinkovite, njihove stranke so bolj zadovoljne, fluktuacija zaposlenih pa je nižja. Prosocialnost pa je dobra tudi za ljudi. Pomoč pri delu namreč vodi do več deljenja znanja, ustvarjalnosti, inovacij, boljše kulture sodelovanja, sreče in zadovoljstva pri delu, psihičnega in fizičnega zdravja ter daljšega življenja.

Kako torej spodbuditi sodelovanje v organizaciji? Možnosti je več: prakticirati krog recipročnosti (več o krogu spodaj; op. a.), ustvariti kulturo sodelovanja in pomoči (ljudje smo programirani za to, da si pomagamo), stopiti v čevlje drugega (pogled iz druge perspektive), vizualizirati prispevek, voditi z močjo argumentov pred argumentom moči, ustvarjati kakovostne interakcije, voditi na osnovi vrlin in izražati hvaležnost (lepa beseda lepo mesto najde).

Krog recipročnosti nam omogoča prejeti pomoč, ko pomagamo drugim, pomaga nam graditi kakovostne odnose, ustvarja pozitivna čustva in energijo, gradi pozitiven socialni kapital, generira ideje, deli znanje in ustvarja boljšo organizacijsko kulturo, kažejo različne raziskave.

Škerlavaj je predstavil projekta Aristotel in Oxygen, ki sta pokazala, da so najbolj izražene lastnosti dobrih ekip psihološka varnost (oseba ne sme trpeti, razprava mora biti v korist ustvarjalnega oz. delovnega procesa), zanesljivost, struktura in jasnost, smisel dela in učinek, prispevek posameznika ter ekipe.

Pri delu je izjemno pomembno tudi, da zaposleni vedo, za koga delajo, saj potem svoje delo opravijo bolje in bolj strokovno, dodaja Škerlavaj, za konec pa poudari: »Naloga vodje je ustvarjati pogoje, ki spodbujajo tisto dobro v zaposlenih.«

Na tem dogodku so Natalija Zupan, Simona Špilak, Larisa Grizilo in Maja Šetina, članice delovne skupine za povezovanje in navezovanje poslovnih stikov v sekciji managerk, predstavile Poslovno povezovalnico - novo platformo za povezovanje na Signalu, ki bo olajšala prvi stik med članicami in člani Združenja Manager, ki je pogosto najtežji.