Delodajalske organizacije so na predsednika vlade naslovile pismo, v katerem so izrazile skupno stališče, da modela pomoči za energente (zlasti električno energijo, pa tudi za zemeljski plin in tehnološko paro) podjetjem, kot izhaja iz Predloga Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize (v nadaljevanju: Predlog zakona), ne podpirajo. Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29.11. in začela veljati 30.11. žal ni dosegla svojega namena. Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo kalkulirano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oz. po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini. Tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oz. imajo krovne pogodbe, pa ponudniki ponudbe po uredbi ne želijo posredovati. Zato so delodajalske organizacije predlagale, da se Predlog zakona spremeni na način, da bo malim in srednje velikim podjetjem v RS omogočena pomoč v skladu s toolboxom, ki ga je Evropska komisija določila v začetka oktobra in kjer je postavila cenovno zavoro (Preisbremse) do 180 evrov/MWh. Za energetsko intenzivna podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja ter posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih, kot sta navedeni v predlogu zakona, ne bodo mogla koristiti, pa naj se omogoči posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti po 67. a členu začasnega okvira. To pomoč naj vlada čim prej priglasi pri Evropski komisiji. Priglasitev bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade.

Povezava do dopisa je tukaj.