V uvodniku Pravne prakse 5. novembra 2020 (1) sem na kratko predstavil nekatere elemente Akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti (AN2020). Gre za dokument, ki predstavlja pragmatično alternativo siceršnjim pristopom k opredelitvi najpomembnejših problemov Slovenije in EU ter načinov njihovega reševanja, praviloma v obliki raznih strategij.

S poglobljeno analizo ekonomske politike Slovenije v obdobju od 1999 do 2018 in na podlagi lastnih izkušenj v funkciji ministra za finance v dveh zelo različnih mandatih sem spoznal, da je težava reševanja problemov s strategijami predvsem njihova implementacija v našem politično zelo nestabilnem okolju. To je okolje, v katerem ima ena politična opcija običajno manj kot eno leto časa za uvedbo potrebnih sprememb. Strategije pa se praviloma nanašajo na obdobje najmanj štirih let, v katerih morajo biti sprejeti ukrepi in največkrat tudi doseženi strateški cilji, torej horizont, ki je daleč predolg za našo realnost. Poleg tega so v strategiji praviloma ukrepi vezani na realizacijo vseh ali vsaj večine predhodnih ukrepov, kar praviloma ne uspe.

Tako strategije največkrat obležijo v predalih, problemi pa ne samo, da ostajajo, temveč se kopičijo, za njihovo reševanje pa se ponujajo vedno bolj »rokohitrske« rešitve.

V tem prispevku bom na kratko opisal izhodišča akcijskega načrta AN2022, ki je nastal na osnovi predhodnega AN2020. Po oceni avtorjev obeh AN dosedanji običajni predlogi reševanja ključnega problema nevzdržnosti sedanje materialne blaginje zaradi staranja prebivalstva, vpliva potrebnih okoljskih prilagoditev, tveganj geostrateških premikov in večanja nevarnosti pandemij niso sprejemljivi, saj praviloma temeljijo na zmanjšanju materialne blaginje velikega dela prebivalstva, kar bi prineslo veliko politično nestabilnost, z njo pa tudi ekonomsko nazadovanje in dodatno poglabljanje problema. Zato se, nasprotno, osredotočajo na vprašanje, kaj lahko oziroma je nujno narediti, da bi ohranili vire socialne države in se izognili »črnemu« scenariju popolne politične in ekonomske krize. Nasprotno od omejevalnih »receptov« je predlagana prednostna usmeritev v čim večjo rast in obseg BDP, ki naj se doseže z višjo rastjo in ravnijo produktivnosti ter s kar največjim številom delovno aktivnih prebivalcev. Samo tako je mogoče priti do ocene, kolikšen del problema s predlaganim AN odpravimo in koliko ga še morebiti ostane za reševanje na drugačen način od predlaganega v akcijskih načrtih. Seveda pa je ključna implementacija.

Zasnova obeh opisanih akcijskih načrtov poskuša kar najbolj omogočiti implementacijo predlaganih ukrepov. Ključna so naslednja izhodišča:

1. Skupni cilj vseh aktivnosti mora biti jasen in dobro merljiv (v AN2020 produktivnost in v AN2022 blaginja).
2. Jasno mora biti opredeljen način analize stanja, ki naj privede do nesporne identifikacije področij ukrepanja (na primer primerjava ključnih faktorjev za doseganje cilja z izbrano državo ali državami, v naših primerih Avstrijo in tudi Nemčijo).
3. Akcijski načrt mora biti kar najbolj prilagodljiv, tako da lahko vlada vsak predlagani ukrep izvede neodvisno, ne da bi jih blokirali drugi ukrepi, če ti še ne bi bili izvedeni.

 Na takšnih izhodiščih je bil izdelan že AN2020. Visoka prilagodljivost pa pomeni visoko dinamičnost AN2020 – že samo ob realizaciji nekaterih ukrepov se stanje spremeni in je treba novemu stanju prilagoditi ukrepe, na katere te spremembe vplivajo. Zato je vsaj enkrat letno potrebna novelacija.

Hkrati gre za izjemno kompleksen projekt, saj se okolje ves čas spreminja, nadgrajujeta pa se tudi znanje in razumevanje delovanja družbe, kar zahteva sprotno nadgradnjo. Iz izkušenj prvega projekta AN2020 sledi, da se z ustrezno diseminacijo in vključitvijo velikega števila strokovnjakov z različnih področij, ki prispevajo k AN bodisi s svojimi predlogi analize in ukrepov bodisi s kritično oceno predlogov osrednje delovne skupine, oblikujejo dodatni predlogi analiz z izboljšanimi podatki in metodami, s tem pa izboljšani, alternativni oziroma drugače rangirani predlogi aktivnosti.

Predlagani ukrepi v AN2022, ki nadomeščajo nekatere realizirane ali zaradi drugih vzrokov izločene ukrepe oziroma usmeritve iz AN2020, so mnogo konkretnejši, še posebej pa se stremi k nadomestitvi tako imenovanih usmeritev s predlogi bolj podrobno opredeljenih ukrepov. V okviru analize AN2020 in oblikovanj AN2022 se je oblikoval tudi spisek pripomb, sugestij in nasprotovanj glede posameznih elementov tega akcijskega načrta. Vse to je odlična osnova za stalno izboljševanje konkretnega načrta potrebnih aktivnosti. Ob diseminaciji AN 2020 je bilo tako zbranih sugestij izredno veliko, med njimi nekatere izredno kakovostne, ki smo jih uporabili pri izdelavi AN2022. Zaradi različnih razlogov nekaterih nismo mogli upoštevati in ostajajo za naslednje iteracije. Razširjena skupina strokovnjakov z relevantnih področij se je lotila dveletnega projekta bistvene novelacije, razširitve in nadgradnje AN2020, katere rezultat je AN2022, tudi zato, ker je bil prvi akcijski načrt tako dobro sprejet.

Kot sem omenil, sem v tem prispevku podal splošni okvir za oblikovanje AN2022, v nadaljevanju pa bom poskušal bolj podrobno in konkretno prikazati tako metodološke prijeme kot tudi rezultate AN 2022.

Objavljeno v reviji Pravna praksa, letnik 2023, št. 15-16.

_________________________

(1) Uvodnik je objavljen tudi na slednji povezavi.