Za Slovenijo bi bila dogovorjena minimalna obdavčitev podjetij, kot jo predlaga ameriška administracija, dobra, meni nekdanji finančni minister in predsednik Observatorija ZM Dušan Mramor. Vendar pa ima pomisleke, ali je takšno rešitev mogoče tudi uresničiti. V Evropski uniji je bilo že več takih pobud, a zaradi nasprotovanja nekaterih držav, kot so Irska, Luksemburg in Nizozemska, niso zaživele.

K uvedbi globalne minimalne davčne stopnje za podjetja je v ponedeljek pozvala ameriška finančna ministrica Janet Yallen: »Skupaj lahko uporabimo globalni minimalni davek, da zagotovimo cvetoče svetovno gospodarstvo na temelju enakopravnejših pravil obdavčenja mednarodnih korporacij.«

Evropska komisija podpira ameriško pobudo, a dodaja, da se morajo za minimalno davčno stopnjo dogovoriti v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Zagovarjamo, da vsa podjetja, vključno z digitalnimi, plačajo poštene davke,« je dejal govorec komisije Dan Ferrie.

OECD že dlje časa pripravlja globalno davčno shemo, ki je bila sprva namenjena predvsem obdavčitvi tehnoloških gigantov, kot so Google, Amazon in Facebook, tudi v državah, kjer ustvarjajo dobičke, a tam niso fizično prisotni. Drugi steber davčne sheme OECD pa predvideva globalno minimalno davčno stopnjo za vsa podjetja, ne le digitalna, tako da države ne bi tekmovale, katera bo ponudila nižje davke za privabljanje mednarodnih podjetij. »Upamo, da bo poziv Janet Yellen spodbudil dogovor za globalno rešitev to poletje,« je dejal Ferrie.

Irska nasprotuje ameriški rešitvi

Vendar bo dogovor že znotraj Evropske unije težko doseči, saj nekatere države z nizko davčno stopnjo privabljajo tuje korporacije; na primer Irska, ki omogoča davčno ugodno okolje za ameriške korporacije, kot je, denimo, Apple. Evropska komisija je Applu že naložila, da mora tehnološki velikan na Irskem plačati za 13 milijard evrov neplačanih davkov, vendar je Sodišče EU to zahtevo razveljavilo. V bran Applu – in svojemu davčnemu okolju – pa se je postavil tudi Dublin.

Iz irske prestolnice so tudi v torek prišli dvomi o dogovoru glede minimalne davčne stopnje. »Do svetovne minimalne davčne stopnje imam zadržke, in sicer zaradi vpliva na manjše in srednje velike ekonomije, kjer je nižja stopnja davka na dobiček pomembna za njihovo konkurenčnost,« je v torek po poročanju Reutersa dejal irski finančni minister Paschal Donohoe.

Dušan Mramor skeptičen glede uresničitve

»Ameriška pobuda je logična in kot takšna ni prva. Vendar imam glede na svoje izkušnje z Evropsko unijo pomisleke, kako jo izvesti,« pravi Dušan Mramor. Kot finančni minister je sodeloval na razpravah v okviru Evropske unije, kjer so nekatere države imele podobne zamisli: »Države, kot je Irska, so zniževale davčne stopnje. Temu so morale slediti tudi druge države. Na drugi strani pa je pritisk za povečanje izdatkov zaradi staranja prebivalstva in drugih vzrokov. Vendar ni bilo mogoče doseči dogovora, do kod je mogoče zniževati davke. Irska, Luksemburg in Nizozemska, denimo, so se temu močno upirali. Ne vem, kako bi lahko tak dogovor dosegli na svetovni ravni.«

Ameriška pobuda je 21-odstotna davčna stopnja na dobičke podjetij, kar je dve odstotni točki več, kot je davčna stopnja v Sloveniji. Zaradi olajšav je efektivna davčna stopnja še nekaj odstotnih točk nižja.

Po Mramorjevem mnenju bi bilo udejanjenje minimalne davčne stopnje za Slovenijo ugodno: »Veliko naših konkurentk ima nižje davke, hkrati pa potrebujemo dodatne davčne vire. Povečujejo se stroški zaradi staranja prebivalstva, menjajo se energenti, potrebna je redistribucija davčnih bremen, saj je delo preveč, premoženje pa premalo obremenjeno.« Taka pobuda bi končala tekmo držav, ki konkurenčnost izboljšujejo z zniževanjem davčne stopnje.

Vir: Delo