Predvidljivo in stabilno poslovno okolje je pomemben temelj, ki ga gospodarstvo potrebuje od države, v kateri ustvarja. V Združenju Manager menimo, da na plačnem področju Slovenija potrebuje napredek kot del družbenega dogovora, sprejet v socialnem dialogu in z razumevanjem vpliva na konkurenčnost podjetij in države.

Prilagoditve bodo dale želene rezultate samo, če bodo pri ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja in naslavljanju pomembnih razvojnih ter gospodarskih vprašanj konstruktivno sodelovali in se sporazumeli deležniki sprememb.

Tudi na plačnem področju je treba stopiti naprej, a premišljeno, v socialnem dialogu in z izračuni. Strinjamo se, da je treba minimalno plačo zviševati postopoma in skladno z gospodarskimi kazalniki. Razmisliti velja celo o dogovoru o sistematičnem dvigu vseh plač, a na način, ki ne bi pomenil ogrožanja poslovanja podjetij in s tem delovnih mest ter padca konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Sistematični dvig plač je po našem mnenju možen le v primeru, ko se breme dviga porazdeli med državo in podjetja. V združenju ponovno poudarjamo, da se zavzemamo za to, da imajo vsi zaposleni višje neto plače, a pri tem podjetja ne morejo prevzeti celotnega bremena, saj bodo sicer nekonkurenčna, kar bo slabo za celotno gospodarstvo in družbo. Tako bi se lahko podjetja na primer zavezala, da bodo vsako leto dvignila plače za 3 odstotke, država pa to podprla z 2-odstotno nižjo dohodnino, kar pomeni, da bi se plača posameznika dvignila za 5 odstotkov na leto. Takšen dogovor bi pozitivno vplival na vse deležnike: zaposleni prejemajo višjo plačo in imajo s tem večjo kupno moč, država dobi odstotek več od plač, s čimer se poveča potrošnja in s tem prilivi od DDV, podjetja pa doma ohranijo kader, saj ga lahko ustrezneje plačajo. 

Dvig minimalne plače predstavlja izziv za podjetja – tako za managerje kot za zaposlene – da z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo in večjo prodajo zagotovijo sredstva za ta dvig. Na nek način dvig minimalne plače podjetja prisili, da poiščejo proizvodnjo in posle z višjo dodano vrednostjo, ki bodo omogočali to rast plač. To pa bo pomenilo postopno in predvidljivo prestrukturiranje v ekonomijo višje dodane vrednosti. A je treba pri tem upoštevati, da so bremena in izzivi različni glede na sektor, v katerem podjetje deluje.

Izključitev vseh dodatkov iz osnovne bruto plače na način, kot je v predlogu zakona, ni sprejemljiva. Določene delodajalce bo preveč preobremenila, saj je ne bodo mogli dovolj hitro preliti v višjo dodano vrednost na trgu. Zato lahko pričakujemo izgubo dodatnega števila delovnih mest. Hkrati visoki dodatki na delovno dobo še dodatno diskriminirajo starejše zaposlene, ki so pri zaposlovanju v primerjavi z mlajšimi z davčnega vidika že sedaj manj konkurenčni. Upoštevajoč demografske in trende na trgu dela takšen pristop za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami ni smiseln, saj znižuje konkurenčnost podjetij in države.

Ob plačnih spremembah v Združenju Manager izpostavljamo nujnost preusmeritve pozornosti na dvig produktivnosti, saj smo v Sloveniji še vedno 20 odstotkov za evropskim povprečjem. Iz tega se lahko nato uresničujeta ključni področji: razvoj in dvig vseh plač, ne le minimalnih. In to je cilj, ki ga moramo zasledovati. Zato je potrebno iskati ravnotežje in priti do razumevanja in dogovora, da bo dvig minimalne plače na drugi strani spremljala davčna razbremenitev najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, ki prinašajo večjo dodano vrednost in posredno zvišujejo konkurenčnost Slovenije.