DZ je včeraj z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov, po katerem bo od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, poroča STA.

DZ je na predlog koalicije sprejel dopolnilo, po katerem mora vlada za obdobje veljavnosti znižanja DDV zagotoviti regulacijo cen energentov, za katere bo veljala regulacija cen na 1. september 2022. To trenutno velja za cene elektrike in plina.

Cilj zakona je zagotoviti, da bodo potrošniki v času največje porabe energentov, torej v času kurilne sezone, dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.

Gre za enega od ukrepov za naslovitev draginje, je dejal in izpostavil, da znižanje DDV spremlja regulacija cen elektrike in plina, kar bo zagotovilo, da se bo znižanje DDV odrazilo v znižanju cen za končne uporabnike, ne pa v višjih trgovskih maržah.

Sprejeto znižanje DDV na energente bo po navedbah državnega sekretarja v obdobju trajanja ukrepa pomenilo okoli 130 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.

Poslanci so zavrnili predlog SDS, da bi se DDV znižal na pet odstotkov in da bi znižanje veljalo tudi za kurilno olje.

Po evropski direktivi DDV na kurilno olje ni dovoljeno znižati, je pa več poslancev izrazilo pričakovanje, da bo vlada ukrepala in zagotovila primerljivo nižje stroške tudi za tiste, ki za ogrevanje uporabljajo kurilno olje. V SDS so navajali podatke statističnega urada, da kurilno olje kot energent za ogrevanje uporablja okoli 14 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji.

Božič je glede morebitne regulacije tudi cen ogrevanja dejal, da ministrstvo za infrastrukturo pripravlja študijo, ki naj bi bila končana do konca meseca in ki naj bi pokazala, kakšni ukrepi, vključno z morebitno regulacijo cen, bi bili smiselni za dodatno znižanje stroškov ogrevanja.

Koalicija je znižanje na pet odstotkov zavračala, saj da mora imeti država na voljo sredstva za morebitno dodatno ukrepanje. Po Božičevih besedah bi znižanje na pet odstotkov pomenilo dodaten izpad prilivov v višini okoli 50 milijonov evrov. Premier Robert Golob je v ponedeljek dejal, da bodo proračunska sredstva namenili za regulacijo cen hrane, če bo to potrebno.

Vir: STA