Čeravno je Mednarodni denarni sklad v julijski napovedi opozoril, da višanje obrestnih mer bremeni gospodarsko aktivnost, je Evropska centralna banka (ECB) že devetič zapored zvišala obrestne mere. Dvig znaša 0,25 odstotne točke.

Kakšen je osrednji argument Evropske centralne banke za vnovično zaostrovanje denarne politike, ki se je začelo lanskega julija?

Da inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka.

In ker je Evropska centralna banka odločena zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, je tokrat zvišala tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.

• Obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja je zvišala na 4,25 odstotka (največ od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo),
• obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50 odstotka,
• obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita na 3,75 odstotka (največ po letu 2000).

Posledica tokratnega zvišanja obrestnih mer, ki bodo veljale od 2. avgusta, pa je že vidna. Čim je Evropska centralna banka naznanila novo zaostrovanje denarne politike, so se tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi namreč občutno zvišali.

Vir: ECB