Svet Evropske centralne banke (ECB) je sporočil, da bo v luči ruskega napada na Ukrajino in njegovih posledic storil "kar koli bo treba" za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in za zagotovitev finančne stabilnosti. Svet je ob tem nekoliko prilagodil določene ukrepe in nakazal daljše obdobje rekordno nizkih obrestnih mer.

Kot so po drugi letošnji seji zapisali v osrednjem organu denarne politike evrskega območja, je ruska invazija v Ukrajino prelomnica za Evropo. Ob polni podpori ukrajinskemu ljudstvu bo ECB zagotavljala nemoteno likvidnost in izvajanje evropskih sankcij proti Rusiji.

"Svet bo storil, kar koli bo treba, za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in zagotovitev finančne stabilnosti," piše v izjavi po današnjem zasedanju.

Svet je v okviru načrtovanega zaostrovanja denarne politike ostal pri napovedi, da bo neto odkupov v okviru 1850 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic (PEPP) s koncem marca konec, pri čemer bodo centralne banke evrskega območja glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, znova investirale vsaj do konca leta 2024.

Ob tem se bo postopno zmanjševanje portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa po navedbah sveta ECB izvajalo tako, da se bo preprečilo poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike, ohranjena pa bo tudi prožnost pri prilagajanju odkupov, tudi z možnostjo vnovične obnove neto odkupov.

Obrestne mere medtem ostajajo na rekordno nizki ravni. Svet ECB je tako po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let pri nič odstotkih, nespremenjeno. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita prav tako ostajata nespremenjeni pri 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.

Če je bilo po februarski seji sveta ECB iz izjav predsednice Christine Lagarde razbrati, da bi ECB lahko obrestne mere začela dvigovati že letos, pa so spremenjene razmere prinesle spremembo dikcije.

Svet ECB pričakuje, da bodo obrestne mere ostale na trenutnih ravneh, dokler inflacija ne bo dosegla srednjeročnega cilja dveh odstotkov precej pred koncem obdobja napovedi ECB, ki je leto 2024, in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja. Dodan je pogoj, da bo moral biti dosežen tudi konsistenten napredek pri osnovni inflaciji, torej tisti brez cen energije in hrane.

Več: STA