Poleg tega bo unija po predsedničinih besedah v novem svežnju ukrepala proti strateškim sektorjem ruskega gospodarstva s prepovedjo njihovega dostopa do tehnologij in trgov, ki so ključni za Rusijo, oslabila bo temelj ruskega gospodarstva in njegovo zmožnost posodabljanja ter zamrznila rusko premoženje v uniji.
Von der Leynova, ki je za danes sklicala izredno srečanje kolegija komisarjev za pripravo na drevišnji vrh unije, bo drugi sveženj predstavila na tem kriznem vrhu unije, članice pa ga bodo nato hitro sprejele. Priprave na vrh so na izrednem zasedanju že začeli tudi veleposlaniki pri EU.
Predsednika sta v izjavi za javnost še enkrat obsodila "rusko agresijo proti Ukrajini". Rusija s tem krši mednarodno pravo ter spodkopava evropsko in mednarodno varnost in stabilnost, sta zapisala.
"Rusijo pozivava, naj takoj ustavi nasilje, umakne svojo vojsko iz Ukrajine ter v celoti spoštuje ukrajinsko ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost," sta dodala.
Izrazila sta tudi obžalovanje ob trpljenju ljudi ter izrazila pripravljenost EU in njenih članic na humanitarno pomoč Ukrajincem.
Dodala sta, da unija odgovor usklajuje s svojimi mednarodnimi partnerji, vključno z zvezo Nato in skupino G7.
EU je v sredo sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Ta prvi sveženj vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruske vlade in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
V novem svežnju naj bi torej dostop do evropskih finančnih trgov omejili še drugim ruskim bankam.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je ob obsodbi nesprejemljivega ravnanja Rusije danes opozoril, da ta s svojimi potezami tvega "osamitev brez primere" in da bo novi sveženj sankcij ostrejši od katerih koli sankcij doslej.
V pričakovanju novih sankcij mediji sicer poročajo o težavnosti naslednjega koraka zaradi zahtev posameznih članic, saj bodo ostre sankcije proti Rusiji močno prizadele tudi članice unije.
Italijo, Avstrijo in Nemčijo skrbijo širše bančne sankcije, Italija ni naklonjena sankcijam v sektorjih železnic in luksuznega blaga, Belgija se boji za svojo diamantno industrijo, sicer pa je precejšnja nenaklonjenost sankcijam v energetskem sektorju, je na Twitterju zapisala novinarka časnika New York Times, sklicujoč se na diplomatske vire.
V razpravi o sankcijah je tako pomembno tudi vprašanje kompenzacije škode, ki jo bodo utrpele članice unije, saj jih ukrepi ne bodo prizadeli enakomerno, še zlasti v primeru ukrepov na energetskem področju.
Omenja se tudi možnost, da bi unija v naslednjih korakih sankcionirala tudi neposredno ruskega predsednika Vladimirja Putina. To možnost je sicer pred dnevi nakazal tudi Borrell, ko je ob dogovoru o prvem svežnju povedal, da Putina za zdaj ni na kazenskem seznamu, a da se lahko ukrepanje stopnjuje.
Vir: STA