Evropski statistični urad Eurostat je objavil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v območju evra v drugem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 0,6 odstotka. Slovenski BDP se je v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v letni pa za 0,8 odstotka. Poleg tega so evropski statistiki izračunali in za drugo četrtletje potrdil 0,3-odstotno gospodarsko rast v celotni EU, medtem ko so v letni primerjavi ta podatek z 0,7 odstotka popravili na 0,8 odstotka.

Poglejmo, kje se je BDP med aprilom in junijem letos najbolj okrepil?

Na prvo mesto največjega porasta BDP se je zavihtela Poljska (+1,5 odstotka), na drugo in tretje mesto pa Irska (+1,2 odstotka) in Nizozemska (+1,0 odstotka).

In katere države v območju evra so najbolj nazadovale?

Latvija (-1,1 odstotka), Švedska (-0,8 odstotka) in Madžarska (-0,2 odstotka).

Tudi v medletni primerjavi so imeli največjo gospodarsko rast: Poljska (+4,0 odstotka), Ciper (+3,7 odstotka), Španija (+2,9 odstotka) in Slovaška (+2,1 odstotka), medtem ko se je obseg gospodarske aktivnosti najbolj skrčil v Estoniji (-1,7 odstotka), na Irskem (-1,4 odstotka) in Finskem (-0,7 odstotka), v Latviji (-0,4 odstotka) in Nemčiji (-0,1 odstotka).

Evropski statistiki so objavili tudi najbolj sveže podatke o zaposlenosti. Zaposlenih je bilo v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem tako v območju evra kot EU večje za 0,2 odstotka, medtem ko je bila na letni ravni rast v območju evra 0,8-odstotna, v celotni EU pa 0,7-odstotna.

Poglejmo podrobneje slovensko sliko, pripravila sta jo Statistični urad RS in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

• Medletna rast državne potrošnje se je okrepila za 12,3 odstotka, in sicer zlasti zaradi letošnjega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir), kar je povečalo javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu. K rasti je prispevala tudi odprava posledic lanskih poplav, nekoliko se je okrepila tudi rast zaposlenosti v sektorju država.
• Zelo so se povečale zaloge, kar je vplivalo na rast uvoza. Ta je medletno rasel, medlem ko je izvoz ostal medletno nižji. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva sta v drugem četrtletju omejevala nizka rast tujega povpraševanja ter stroškovno in cenovno neugoden konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov.
• Investicijska aktivnost se je po rasti v zadnjih treh letih v drugem letošnjem četrtletju znižala za 1,6 odstotka (medletno), prav tako se je znižala dodana vrednost v gradbeništvu. Investicije v opremo in stroje ostajajo ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah medletno nižje.
• Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je v drugem letošnjem četrtletju umirila na 1,1 odstotka, glede na prvo četrtletje pa je potrošnja stagnirala. Gospodinjstva so več trošila za nakupe avtomobilov in turistične storitve v tujini, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Skladno z gibanjem potrošnje je bila medletno večja prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno manjša pa prodaja v trgovini na drobno. Ob večjem številu prihodov in nočitev tujih turistov se je nadaljevala rast dodane vrednosti v storitvah, povezanih s turizmom.

Vir: Eurostat, Umar, Statistični urad RS