Evropska komisija bo v četrtek objavila poletno gospodarsko napoved, v kateri bo znižala napoved gospodarske rasti za Evropsko unijo za letos in prihodnje leto, je danes povedal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, poroča STA. Obenem bo Bruselj zvišal napoved inflacije, je dodal.

"Gospodarska rast se v letošnjem letu izkazuje za precej odporno. Vendar pa lahko kljub temu pričakujemo določeno znižanje gospodarske napovedi za letos, za prihodnje leto pa še večje, saj obstajajo številne negotovosti in tveganja," je ob prihodu na današnje zasedanje finančnih ministrov držav območja z evrom povedal Dombrovskis.

Evropska komisija je že maja v spomladanski napovedi rast bruto domačega proizvoda (BDP) za območje evra in EU za letos v primerjavi z zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke na 2,7 odstotka. Prihodnje leto pa bo rast tako v območju evra kot celotni uniji znašala 2,3 odstotka. Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8-odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je ob tem pojasnil, da bo znižanje gospodarske rasti "zelo omejeno". Po njegovih besedah "trenutno nismo na negativnem območju", kar bi pomenilo recesijo. Se pa povečujejo tveganja za to, je dodal ob prihodu na zasedanje evroskupine.

Dombrovskis je povedal še, da bo komisija zvišala napoved inflacije. Maja je za območje evra za letos napovedala 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto je napovedala 2,7-odstotno inflacijo za območje evra in 3,2-odstotno za EU.

Izvršni podpredsednik komisije, pristojen za gospodarske zadeve, je poudaril, da je v tej luči tudi pravi čas za razpravo o smernicah na področju fiskalne politike za prihodnje leto. Po njegovih besedah je treba najti pravo ravnovesje med pomočjo gospodarstvu in bolj preudarno fiskalno usmeritvijo.

Ministri držav območja z evrom, med njimi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, so se glede tega strinjali, da se je treba v letu 2023 namesto na spodbujanje povpraševanja z ukrepi fiskalne politike osredotočiti na zaščito najbolj ranljivih. Ob tem je treba ohraniti zmožnost prilagajanja, so zapisali v skupni izjavi.

Fiskalne politike vseh držav morajo stremeti k ohranjanju vzdržnosti dolga, obenem pa krepiti tudi potencial za trajnostno rast, da bi spodbudili gospodarsko okrevanje. Pri tem se morajo še naprej prilagajati glede na gospodarski in fiskalni položaj držav. Fiskalni ukrepi pa se morajo osredotočati na težave pri dobavah. Prednostna naloga naj ostanejo strukturne reforme in podpora vlaganju v zeleni in digitalni prehod, so zapisali v izjavi, ki jo je objavil Svet EU.

Po mnenju finančnih ministrov evrskega območja morajo biti splošni fiskalni ukrepi, kot je znižanje davkov, začasni ter vse bolj omejeni na najbolj ranljive.

Bruselj na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je Evropska komisija letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruske invazije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja. Spomladanska napoved, objavljena sredi maja, pa je bila prva, pri kateri so upoštevali tudi posledice vojne.

Vir: STA