Finance so preverile, kakšno je trenutno poslovanje slovenskih družb, kakšna so naročila, ali pričakujejo izboljševanje ali slabšanje.

Avtoindustrija: za zdaj v redu, a v dveh, treh tednih bo spet hudo

Iztok Seljak, Hidria: »Krmarimo med še vedno velikimi naročili in posledicami virusa, ki ne prinašajo le odsotnosti na delovnih mestih, temveč so posegle tudi v dobaviteljske verige. Hkrati se pripravljamo na nov cunami, ki ga pričakujemo v dveh, treh tednih. Od septembra do danes – in tako kaže še do konca novembra in za december – so naročila na lanski ravni. Glede na to, da smo z mehkimi metodami že po prvem valu zmanjšali število zaposlenih za 10 odstotkov, in ob številnih odsotnostih, povezanih predvsem s tem, da starši ostajajo doma zaradi šolanja otrok, v tem trenutku delamo na polno. Pričakujemo pa, da bodo naročila vsak čas upadla, saj se je že oktobra prodaja v avtoindustriji v Nemčiji zmanjšala za osem odstotkov. Za zdaj pričakujemo od 15- do 20-odstotni upadi naročil. Pričakujem in upam pa na pozitiven učinek skorajšnjega dostopa do cepiv, predvsem v psihološkem smislu bi luč na koncu predora lahko spodbudila povpraševanje kupcev.«

Živilska industrija: težave so tudi presežki na trgu

Toni Balažič, Panvita: »Za zdaj se uspešno bojujemo z vsemi temi spremembami, leta pa še ni konec in vlagamo veliko truda v ohranitev poslovanja. Predvidevamo, da bomo kljub vsemu poslovali z dobičkom. Ugotavljamo pa, da ima drugi val epidemije veliko bolj negativen vpliv na povpraševanje od spomladanskega. Nedvomno se pozna zaprtje trgovin ob nedeljah, tudi učinek zaprtja gostiln, turističnih objektov, šol in podjetij, vpliv na živilsko industrijo pa se bo v celoti pokazal v prihodnjih mesecih, ko bo znano, kaj bo s presežki.«

Trgovina: sploh bo veseli december?

Igor Mervič, Spar: »Del vzorca poslovanja iz prvega vala epidemije se ponavlja tudi zdaj. Nakupov je manj, a so takrat večji. Prihodki so sicer dobri, precej nad lanskimi, povečali smo tudi tržni delež. Trgovci se sicer vsako leto veselimo decembra, letos pa vam ne morem povedati prav nič o načrtih. Saj niti ne vemo, ali nam bodo pustili biti odprti.«

Kriza je dober čas za male gospodinjske aparate

Boštjan Gorjup, BSH: »Imamo takšne izdelke, po katerih je v teh časih povečano povpraševanje. Tako je bilo tudi v finančni krizi leta 2008. Delamo s polno paro, da bi imeli na koncu leta dvomestno rast prihodkov. Zaposlili smo tudi dodatnih 150 delavcev. Že s prvim valom se je krivulja naročil obrnila navzgor. Letos smo uvedli tudi pomemben nov izdelek, ki je velika priložnost tudi za naprej, tako da za prihodnje leto načrtujemo nadaljnjo rast. Za zdaj kaže, da bo slovenski izvoz na enaki ravni kot leta 2019. To je pomembna kategorija, ki določa vse preostale in kaže, da naša industrija zna izkoristiti priložnosti. Tudi v prihodnosti jih bo veliko zaradi spremenjenega razmišljanja ljudi. Dejstvo je, da zdaj ljudje kupujejo manj oblek in ne hodijo v restavracije, ampak to je kratkotrajno in tudi to se bo po umiritvi razmer normaliziralo. Pričakujem pa, da se bo verjetno bolj dolgoročno spremenil tudi odnos ljudi do okolja, in tudi to ustvarja nove priložnosti.«

Na področju inštalacij in polprevodnikov letos sploh ni bilo krize

Tomaž Berginc, Eti: »Jesenski meseci pri nas so rekordni tako z vidika naročil kot prihodkov, tudi če jih primerjamo z lanskimi. Letos se krivulja nikoli ni obrnila navzdol, razen morda v delu aprila, ko je bil kratkotrajni šok. Skupina Eti bo dosegla za pet odstotkov večje konsolidirane prihodke kot lani. Imamo rekordne investicije, saj smo uvedli nekatere avtomatizirane procese. Spremenila se je sestava zaposlenih, število pa se pomembneje ne spreminja. Za prihodnje leto načrtujemo prihodke, podobne letošnjim. Preveč je nejasnosti, zato si rasti ne upamo načrtovati, vendar prav tako ne predvidevamo večjih upadov.«

Več v Financah