Pri fiskalnem svetu so ostri v oceni vladnih proračunskih dokumentov za 2021–2024. Opozarjajo, da je več ukrepov strukturnih in da v dokumentih, ki predvidevajo izboljšanje javnofinančnega položaja v letih 2023 in 2024, manjka utemeljitev, na primer glede predvidene manjše rasti izdatkov. Ta je v primerjavi z rastjo izdatkov pred krizo izjemno disciplinirana, vendar pa dokumenti ne postrežejo z nikakršnimi ukrepi, zaradi katerih bi bilo mogoče verjeti v realnost takšnih izračunov. Kot precej optimistične fiskalni svet vidi tudi predpostavke o sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev.

Na fiskalnem svetu (FS), ki ga vodi Davorin Kračun, člana pa sta Alenka Jerkič in Tomaž Perše, so ocenili okvira za pripravo proračuna 2020–2022 in 2022–2024 ter program stabilnosti 2021, ki jim jih je v presojo poslala vlada.

Sporočila fiskalnega sveta iz ocene proračunskih dokumentov:

1. FS je presojo izvedel ob upoštevanju odstopne klavzule – kaj to pomeni: Fiskalni svet je v proračunskih dokumentih, ki mu jih je predložila vlada, v kontekstu vzdržnosti javnih financ ocenil javnofinančna gibanja in pregledal usmeritev politik. Kot je znano, je zaradi koronakrize Evropska unija pri pravilih o vzdržnosti javnih financ uveljavila splošno odstopno klavzulo. Ta še vedno velja, pomeni pa, da pri fiskalnem svetu tako imenovanega strukturnega ravnovesja slovenskih javnih financ niso presojali po navadnih, temveč blažjih merilih.

Zaradi odstopne klavzule je v EU dopuščeno, da članice EU pri ukrepih, s katerimi neposredno odpravljajo posledice koronakrize, lahko odstopajo od navadnih javnofinančnih pravil (spomnimo, ponavadi sme javnofinančni primanjkljaj doseči največ tri odstotke BDP, javni dolg pa največ 60 odstotkov BDP). Vendar pa morajo tudi tu poskrbeti, da s tem ne ogrožajo srednjeročne vzdržnosti javnih financ, so pojasnili pri fiskalnem svetu. Povejmo, da v EU že teče razprava, kdaj naj bi članice odstopno klavzulo preklicale.

2. Kako se ocenjuje vzdržnost javnih financ: Pri FS kot pomemben instrument za oceno vzdržnosti javnih financ navajajo oceno položaja v ciklu, pri čemer uporabljajo oceno proizvodne vrzeli. Dodajo pa, da se ocene proizvodne vrzeli zelo razlikujejo, saj je položaj negotov; in zato različne ustanove, ki se sklicujejo na enako metodologijo, dajejo različne rezultate. »Kar lahko ugotovimo iz izračuna proizvodne vrzeli, pa je, da bo ta še kar nekaj časa negativna, torej da bo dejanski BDP pod potencialnim,« pravijo na FS.

3. Pred krizo napovedane ravni BDP Slovenija ne bo dosegla niti v 2024: V Sloveniji se bo ob predpostavki obvladovanja epidemije gospodarsko okrevanje začelo že letos in tako bo BDP v 2022 blizu ravni, na kateri je bil v predkriznem letu 2019.

Še dlje časa pa bo slovenski BDP ostal pod ravnijo, ki je bila napovedana pred krizo. Čeprav naj bi se okrevanje nadaljevalo tudi v 2023 in 2024, Slovenija pred krizo napovedane ravni ne bo dosegla niti v letu 2024. To pomeni, da zaostanka v gospodarski rasti v državi še ne bomo tako hitro nadomestili, pravijo na fiskalnem svetu.

4. Fiskalna politika je zdaj ekspanzivna, ampak ...: Kot druge države je tudi Slovenija sprejela obsežne ukrepe pomoči. Po oceni FS je takšna ekspanzivna fiskalna politika razumljiva in bo še nekaj časa smiselna. A opozarjajo, da je treba pri tem upoštevati tudi tveganja, ki so povezana s tako naravnano fiskalno politiko.

V oceni javnofinančnih projekcij iz vladnih dokumentov so pri fiskalnem svetu poudarili, da je pomembno razlikovati, ali gre za projekcije z upoštevanjem protikoronskih ukrepov ali brez njih. Pri FS opozarjajo: V vsakem primeru ima Slovenija v letih 2020 in 2021 visoke primanjkljaje, prihaja pa do strukturnega razlikovanja:

• Javnofinančni primanjkljaj sektorja država je leta 2020 dosegel 8,4 odstotka BDP, a je bil večinoma neposredno in posredno posledica epidemije. Na finančnem ministrstvu so ocenili, da je učinek koronskih ukrepov v 2020 dosegel obseg šest odstotkov BDP. To pomeni, da bi primanjkljaj brez učinka koronskih ukrepov v 2020 znašal 2,3 odstotka BDP.
• V letu 2021 naj bi skupni primanjkljaj sektorja država ostal na podobni ravni kot v 2020. Če bi izločili neposredne učinke protikoronskih ukrepov, pa bi se po navedbah FS stanje javnih financ zaradi poslabšanja strukturnega primarnega salda precej poslabšalo, tako da naj bi primanjkljaj znašal 6,2 odstotka BDP.

5. Letošnje poslabšanje javnih financ je strukturno – negativne posledice bodo tudi v prihodnjih letih: Kot je pojasnil Davorin Kračun, sta razloga za omenjeno poslabšanje javnofinančnega položaja dva:

• Prvi razlog so naložbe, kar je upravičen razlog, saj lahko te pripomorejo k večjemu zagonu, obnovi. Vendar pri FS vidijo določene težave. »Namreč, predviden je sorazmerno velik obseg naložb, večji kot v minulih letih, zato je pri upravljanju tako velikega obsega naložb vprašljivo, kako bo to učinkovito. Prav tako je relativno majhen delež virov predviden iz evropskih nepovratnih sredstev,« je povedal Kračun.
• Drugi razlog za poslabšanje fiskalnega položaju pa tiči v strukturnih ukrepih, ki so že bili sprejeti ali pa so še napovedani. Učinek poslabšanja zaradi že sprejetih ukrepov (davek na motorna vozila, liberalizacija cen pogonskih goriv, protikoronski interventni ukrepi, izredna uskladitev pokojnin iz decembra lani ...) po ocenah FS znaša okoli 330 milijonov evrov na leto, skupaj za napovedano socialno kapico bi lahko učinki poslabšanja dosegli od 446 do 561 milijonov evrov. Zato pri FS ugotavljajo, da se kratkoročno položaj javnih financ poslabšuje.

Kračun opozarja: »Letošnje poslabšanje salda brez neposrednega učinka kovidnih ukrepov bo strukturne narave. To pomeni, da bodo gibanja imela negativne posledice za strukturni položaj tudi v prihodnjih letih in da bodo tako omejevala manevrski prostor fiskalne politike.«

6. Nekatere projekcije niso realistične, saj niso utemeljene: V zvezi z javnofinančnih saldom vlada v predloženih proračunskih dokumentih na primer predvideva, da naj bi se v letih 2023 in 2024 zelo zmanjšala rast izdatkov. Kot pravijo na FS, bo ta predvidena rast glede na izpričano rast pred krizo zelo disciplinirana – vendar pa proračunski dokumenti ne postrežejo z nikakršnimi ukrepi, zaradi katerih bi bilo mogoče verjeti v realnost takšnih izračunov.

Na fiskalnem svetu med drugim kot precej optimistične vidijo tudi predpostavke glede črpanja evropskih sredstev. Pri tem denimo opozorijo na projekcije iz programa stabilnosti za 2021, kjer je vključena predpostavka, da bo Slovenija v štirih letih do leta 2024 porabila 6,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar sestavlja kar 76 odstotkov vseh nepovratnih sredstev, ki so razpoložljiva v prihodnjih desetih letih.

Več v Financah