Franjo Bobinac je prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2024

22.1.2025

bobinac
Franjo Bobinac, ki je bil član več nadzornih svetov, od leta 2005 do 2009 tudi predsednik Združenja Manager, se je uveljavil kot poslovni voditelj, ki prisega in v gospodarski areni uveljavlja načela multikulturnega managementa, spoštovanja razlik med posamezniki in iskanja sinergij znotraj različnosti. Foto: osebni arhiv

Združenje Manager priznanje za življenjsko delo na področju managementa 2024 podeljuje Franju Bobincu, dolgoletnemu predsedniku uprave velenjske družbe Gorenje in zdajšnjemu predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije. Priznanje bo prejel na Januarskem srečanju Združenja Manager danes, 22. januarja, ob 18. uri v Grand Hotelu Union.

Od glasbenika do gospodarstvenika

V študentskih letih se je preživljal z glasbo, prepeval z Otom Pestnerjem in pri Komornem zboru Gaudeamus, ki se je z leti preimenoval v Perpetuum Jazzile, zmojstril se je v igranju klavirja in kitare, nastopil na Slovenski popevki in se povsem navdušil za francoske šansone. Ne, to ni zgodba o poklicnem slovenskem glasbeniku. To je zgodba o uspešnem gospodarstveniku, dolgoletnem športnem funkcionarju in diplomatu z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na različnih poslovnih področjih. Zgodba o Franju Bobincu, ki je po končanem študiju na ekonomski fakulteti poklicno pot začel v podjetju Emo Celje, se tri leta zatem zapisal Gorenju in se v njem preskusil v različnih vlogah.

Med drugim kot direktor podružnice v Franciji. V tej vlogi je dosegel prve vidnejše uspehe, in sicer s krpanjem Gorenjevih izgub, nastalih zavoljo razpada jugoslovanskega trga. V zelo kratkem času mu je namreč veliki met pri iskanju drugih trgov uspel predvsem na francoskem tržišču, na katerem je prodajo povečal za 65 odstotkov, hkrati je tržne deleže izrazito povečal še v Belgiji, Španiji, na Portugalskem. Pozneje je kot prvi človek za prodajo prispeval k izjemni rasti Gorenja in v letih od 1998 do 2003 s sodelavci prodajo celotne Gorenjeve skupine povečal za 93 odstotkov.

V globalni panogi, v kateri brez ekonomije obsega in kapitalske moči za razvoj vedno novih izdelkov in storitev ne preživi nihče in v kateri so zaradi teh razlogov propadli podobni veliki igralci, kot je Gorenje (italijanski Ardo, španski Fagor in drugi), je bil uspeh Franja Bobinca in njegove ekipe, da so se na vso moč borili in preživeli.

Kako jim je uspelo? Da so k sodelovanju pritegnili vrhunske oblikovalce svetovnega kova (Swarovski, Karim, Ora-ïto, Pininfarina) in s prvimi barvnimi in oblikovno drugačnimi aparati postali dizajnerski trendsetter. Poleg tega so razvijali lastne blagovne znamke in prevzemali druge povsod po Evropi, tudi na zahodu (nizozemski Atag, češko Mora Moravia, švedski Asko), nikoli trdo odpuščali, brez socialnih trenj so del proizvodnje preselili v Srbijo in s tem povečali konkurenčnost, naposled pa za Gorenje brez politične ali bančne pomoči in zavedajoč se, da Gorenje zaradi distribucijskih verig kaj kmalu ne bo več zmoglo izdelovati konkurenčnih pralnih strojev, našli pravega poslovnega partnerja. Kitajsko multinacionalko Hisense.

Ko se je Gorenje povezalo s kitajskim strateškim partnerjem, so Franja Bobinca imenovali za podpredsednika Hisense International. Tako je postal prvi nekitajski gospodarstvenik, ki je dobil priložnost soupravljati kitajsko družbo, velenjsko podjetje pa je začelo po tej izjemno pretehtani odločitvi o strateškem partnerstvu rasti in krepiti poslovanje.

Če so namreč leta 2019 v Gorenju beležili skoraj 900 milijonov evrov čistih prihodkov, so jih imeli lani že več kot 2 milijardi in pol, močno se je zaradi vseh sinergij in ekonomije obsega povečala tudi dobičkonosnost družbe. Vse večja sta tudi kapital družbe in dodana vrednost na zaposlenega, v zadnjih petih letih so korenito povečali število zaposlenih, in sicer za več kot 1500. Ne nazadnje, Gorenje je postalo del večje globalne korporacije in njene zgodbe, hkrati je dobilo nove razvojne priložnosti in dostop do dodatnega kapitala in novih trgov.

Franjo Bobinac, ki je bil član več nadzornih svetov, od leta 2005 do 2009 tudi predsednik Združenja Manager, se je uveljavil kot poslovni voditelj, ki prisega in v gospodarski areni uveljavlja načela multikulturnega managementa, spoštovanja razlik med posamezniki in iskanja sinergij znotraj različnosti.

Skupina njegovih nekdanjih najožjih sodelavcev ga opisuje kot sodelujočega, pronicljivega, strastno zavzetega za delo, odličnega v komunikaciji, izjemno razumevajočega tako za zaposlene kot blagovne znamke, njegov timski duh in doprinos k napredku podjetja pa ostajata za vedno zapisana v zgodovino Gorenja.

Franjo Bobinac se je poleg gospodarstvu zapisal tudi športnemu funkcionarstvu, zavedajoč se, da ko družba krene na napačno pot, pomembno vlogo za vse nas odigra šport. Najprej je bil na čelu rokometne zveze in v njegovem mandatu je naša rokometna ekipa požela ene boljših rezultatov, zdaj je že dve leti predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

V tej vlogi si prizadeva za razvoj slovenskega športa na vseh ravneh, velik poudarek daje tudi digitalizaciji in modernizaciji slovenskega športa, s čimer želi ustvariti pogoje za boljšo prepoznavnost slovenskih športnikov v svetu in spodbuditi mlade k aktivnemu življenju, pri vsem tem pa krepi olimpijske vrednote: poštenost, odličnost in prijateljstvo.

Odlike in pečati, ki jih je pustil na svoji poslovni poti, so močni, kar razkrivajo tudi številne prejete nagrade. Med drugim je prejel slovensko priznanje za izjemne gospodarske dosežke in nacionalno priznanje za zasluge v Franciji, pred kratkim pa kot prvi Slovenec postal član marketinške komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Priznanja, nagrade in funkcije

  • 2006 in 2008 je bil v anketi družbe Kline in Partner izbran za najuglednejšega slovenskega direktorja,
  • 2007: nagrada Primus 2007 za odličnost managerja v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovensko društvo za odnose z javnostjo,
  • 2008: častno priznanje Excel (Excellence in Communication Leadership) Award za odlične komunikacijske veščine in vrednost, ki jo je s komunikacijsko prodornostjo prinesel družbi Gorenje; nagrado je podelilo mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev IABC,
  • 2008: prejemnik Valvasorjeve medalje za inovacijsko kulturo,
  • 2008: nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke,
  • 2009: Red viteza nacionalnega reda za zasluge republike Francije (podeljuje ga predsednik Francije),
  • leta 2017 pa je bil imenovan za predstavnika Slovenije v izvršnem odboru evropske Trilateralni komisiji,
  • je častni konzul kneževine Monako v Sloveniji,
  • član Upravnega odbora ZM,
  • občasno predava na različnih institucijah doma in v tujini,
  • kot prvi Slovenec je bil imenovan za člana marketinške komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja.


O priznanju za življenjsko delo
Združenje Manager podeljuje priznanje za življenjsko delo v managementu stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega managementa. Komisijo, ki je predlagala prejemnika priznanja, sestavljajo Aleksander Zalaznik (predsednik), Tomaž Berločnik, Petra Juvančič, Tjaša Kolenc Filipčič, Medeja Lončar, Aleša Mižigoj, Marko Lukić in Boštjan Gorjup.

Dosedanji prejemniki priznanja za življenjsko delo so (od leta 2021 po kronološkem vrstnem redu nazaj): Branko Franc Selak, Ivo Boscarol, Igor Mervič, Stane Rožman, Jože Mermal, Bogomir Strašek, Jožica Rejec, Aleš Mižigoj, Cvetana Rijavec, Danica Purg, Stojan Petrič, Cvetka Selšek, Niko Kač, Milan Matos, Zlatko Kavčič, Tone Turnšek, Tone Krašovec, Bruno Korelič, Miloš Kovačič, Jože Stanič, Janko Kosmina in Marjan Prelc.Več o dosedanjih prejemnikih priznanja za življenjsko delo.