Slovenija je maja beležila enako inflacijo kot Nemčija ter nekoliko višjo od povprečja v območju evra. Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 odstotka višje kot maja lani. V 90. letih prejšnjega stoletja je sicer Slovenija po podatkih statistikov beležila še veliko višje letne stopnje inflacije, ki so bile pogosto več kot 10-odstotne, poroča STA.

Tako visoko letno stopnjo inflacije, kot je bila maja, so na statističnem uradu nazadnje izmerili februarja 2002. A kot so dodali, so bile stopnje v 90. letih prejšnjega stoletja še veliko višje. Zadnjič se je to zgodilo septembra 1997, ko je bila letna stopnja inflacije 10,1-odstotna.

Od uvedbe evra je sicer gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju zelo podobno. Na statističnem uradu za primerjavo letnih rasti cen na območju EU uporabljajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Po prvih ocenah je bila letna stopnja inflacije maja 2022 v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna. Enako inflacijo so imeli tudi v Nemčiji.

Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1-odstotno), Litvi (18,5-odstotno) in Latviji (16,4-odstotno), najnižjo pa na Malti (5,6-odstotno) in v Franciji (5,8-odstotno). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 odstotka.

Najbolj so se v zadnjem letu podražila goriva in hrana. Zemeljski in mestni plin sta se podražila za 59 odstotkov, kurilno olje za 43 odstotkov, daljinsko ogrevanje prav tako za 43 odstotkov. Nekoliko manj so se dvignile cene trdih goriv, v enem letu za 24 odstotkov. Pri pogonskih gorivih so statistiki izmerili 41-odstotno podražitev dizla in 35-odstotno podražitev bencina.

Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob za 25 odstotkov; v tej skupini se je jedilno olje podražilo za 50 odstotkov. Po podobni stopnji so se podražili izdelki iz žit, za 23 odstotkov, od tega kruh za 21 odstotkov.

Najemnine in cene storitev za vzdrževanje in popravilo stanovanja so se zvišale za 19 odstotkov, električarji so svoje storitve podražili za 22 odstotkov, so zapisali na statističnem uradu.

Pozitivna realna rast plač pomeni, da so se plače zvišale bolj (tj. po višji stopnji), kot so se zvišale cene. Od leta 2015 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji večinoma rasla hitreje od cen življenjskih potrebščin. Od januarja 2015 do oktobra 2021 so se plače na letni ravni realno zmanjšale le petkrat: novembra 2016 (za 0,1 odstotka), februarja 2017 (za 1,7 odstotka), aprila 2017 (za 0,5 odstotka) ter septembra 2018 in marca 2020 (obakrat za 0,2 odstotka).

V obdobju od novembra lani do marca letos je bila medtem letna realna rast bruto plače vsak mesec negativna. Marca letos je bila povprečna mesečna bruto plača tako realno za 5,2 odstotka nižja kot leto prej.

V javnem sektorju so se bruto plače v primerjavi s prejšnjim marcem realno zmanjšale za 13 odstotkov, kar je v veliki meri povezano z ukinitvijo t. i. covidnih dodatkov, v zasebnem sektorju pa so se zvišale za 0,2 odstotkov. Pregled po dejavnostih kaže, da so se plače realno najbolj zvišale v gostinstvu, za šest odstotkov, kar je predvsem posledica odprave omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo.

Nominalno, tj. brez upoštevanja rasti cen, je bila povprečna mesečna bruto plača v marcu 2022 skoraj enaka kot pred letom dni; v javnem sektorju se je znižala za 8,3 odstotka, v zasebnem pa se je zvišala za 5,6 odstotka.

Slovenska podjetja in potrošnike statistiki vsak mesec povprašajo tudi o njihovih pričakovanjih glede gibanja cen. Maja je zvišanje cen pričakovalo 67 odstotkov gradbenih podjetij, 55 odstotkov predelovalnih podjetij, 50 odstotkov podjetij v trgovini na drobno in 33 odstotkov storitvenih podjetij.

Med potrošniki jih je 30 odstotkov pričakovalo rast cen po enaki, 57 odstotkov pa po višji stopnji kot v prejšnjih 12 mesecih. Vrednosti kazalnikov o pričakovanem gibanju cen za vsa področja letos dosegajo najvišje ravni, odkar izvajajo ta raziskovanja.

Vir: STA