Glavni ekonomist pri Evropski centralni banki (ECB), Irec Philip Lane, je v pogovoru za francoski poslovni dnevnik Les Echos ocenil, da bodo gospodarski učinki zdajšnje zapore javnega življenja blažje od tistih, ki smo jih na evrskem območju izkusili spomladi. Kot pravi, so v zadnjem četrtletju manj verjetni res hudi scenariji, kljub temu pa je treba računati, da bodo okrepi pustili kar nekaj škodljivih posledic in da polnega okrevanja na raven iz leta 2019 ni pričakovati pred jesenjo 2022.

Kot je znano, bodo člani sveta ECB na decembrskem zasedanju odločali tudi o tem, kakšne dodatne spodbujevalne ukrepe naj ECB sprejme zato, da bi na eni strani pomagala zagnati evrsko inflacijo (trenutno ima evrsko območje deflacijo), na drugi strani pa pripomogla k okrevanju evrskega gospodarstva. Namreč, po oktobrskem zasedanju je šefinja ECB Christine Lagarde dala jasno vedeti: ko bodo decembra znane nove gospodarske napovedi, bo svet ECB ustrezno prilagodil svoje instrumente.

Ekonomisti so že ugibali, katere ukrepe bi lahko uporabila ECB – omenjali so se okrepljeni nakupi evrskih državnih obveznic, še ugodnejši viri financiranja za evrske poslovne banke, morda dodatno znižanje že tako rekordno nizkih ključnih obrestnih mer ECB.

Glavni ekonomist Philip Lane pa je v pogovoru za Les Echos dejal: »Za rekalibracijo instrumentov naše denarne politike na decembrskem zasedanju se moramo odločiti, kateri instrumenti so trenutno najbolj učinkoviti. Za zdaj smo nakazovali, da so sta bila programa PEPP in TLTRO zelo učinkovita.« PEPP je protipandemični program za odkup evrskih obveznic, TLTRO pa program, prek katerega ECB ponuja izjemno poceni likvidnost evrskim poslovnim bankam s ciljem, da bi banke zatem ta sredstva uporabile za kreditiranje podjetij in gospodinjstev ter s tem pripomogle k zagonu naložb in okrevanju.

Vir: Finance