Slovensko gospodarstvo je v transakcijah s tujino letošnje prvo četrtletje prvič v 10 letih zaključilo s primanjkljajem, je objavil statistični urad. Dosegel je 106 milijonov evrov ali 0,8 odstotka BDP, poroča STA. S primanjkljajem so poslovala tudi podjetja in država, presežek gospodinjstev pa se je ob pokoronskem okrevanju precej zmanjšal.

Slovensko gospodarstvo je po zadnji finančni in gospodarski krizi ob ugodnih zunanjetrgovinskih gibanjih in gospodarski rasti desetletje beležilo presežke v transakcijah s tujino. S tem se je po ekscesih v obdobju konjunkture po vstopu v EU in doseženi visoki zunanji zadolženosti razdolževalo ter finančno stabiliziralo.

V prvem trimesečju lani je bil presežek še pri 975,7 milijona evrov, a se je nato tekom leta vztrajno zniževal, v prvem trimesečju letos pa se je saldo prevesil v 106,2 milijona evrov primanjkljaja. Gre torej za poslabšanje salda v višini 1,08 milijarde evrov.

Ob visokem domačem povpraševanju in zaostrenih razmerah v mednarodnem okolju je medletna rast izvoza blaga in storitev s 24,2 odstotka v prvem trimesečju spet zaostala za rastjo uvoza blaga in storitev, ki je bila pri 37,9 odstotka.

Posledično se je presežek v menjavi blaga in storitev v primerjavi s prvim četrtletjem 2021 zmanjšal za 951 milijonov evrov in dosegel 83 milijonov evrov ali 0,6 odstotka BDP.

Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, je bila medtem skupno za 269 milijonov evrov nižja od vrednosti, plačane v tujino.

Nefinančne družbe so po dveh zaporednih četrtletjih poslovanja s presežkom v prvem letošnjem četrtletju ustvarile primanjkljaj v višini 311 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP. Medletno je bil saldo slabši za 575 milijonov evrov. Na primanjkljaj so po pojasnilih statistikov bistveno vplivali manjši prihodki od subvencij, povečani izdatki za bruto investicije in sredstva za zaposlene.

Presežek finančnih družb (bank in zavarovalnic) se je v prvih treh mesecih tega leta medletno zmanjšal za sedem milijonov evrov in dosegel 111 milijonov evrov ali 0,8 odstotka BDP. Na to je vplivalo zlasti povečanje izdatkov za bruto investicije in za odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja.

Sektor država je v prvem četrtletju letos pridelal 405 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 3,1 odstotka BDP, je objavil statistični urad. Primanjkljaj je bil ob ugodnih gibanjih prihodkov in odhodkov precej nižji kot pred letom dni, ko je dosegel 919 milijonov evrov ali 7,9 odstotka BDP.

Pri gospodinjstvih je bila rast bruto razpoložljivega dohodka v primerjavi s prvim četrtletjem lani 9,9-odstotna in je izhajala predvsem iz ugodnih razmer na trgu del. K rasti so tako največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela.

Rast izdatkov gospodinjstev, namenjenih za potrošnjo, je medtem ob pokoronskem skoku porabe ostala visoka. Ti izdatki so bili v prvih treh mesecih 2022 medletno v višji za 29,6 odstotka ali 1,65 milijarde evrov. Rast je bila visoka tudi zaradi nizke lanske osnove, ko je bil precejšen del storitvenega gospodarstva zaradi koronskih omejitev še vedno zaprt.

Posledično se visoki prihranki gospodinjstev postopoma zmanjšujejo. Stopnja varčevanja (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v prvem letošnjem trimesečju 11,4-odstotna in za 13,4 odstotne točke nižja kot v enakem obdobju lani. Gre za največje medletno zmanjšanje stopnje varčevanja doslej.

Rast investicij gospodinjstev je bila medtem visoka, 31,1-odstotna oz. za 22,6 odstotne točke višja kot lani v tem času. Bruto investicije so dosegle 593,3 milijona evrov.

Presežek gospodinjstev se je zaradi vsega tega občutno zmanjšal. Nižji je bil za nekaj več kot milijardo evrov in dosegel 500 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP.

Vir: STA