IMD lestvica konkurenčnosti – Slovenija napredovala, a vladna in poslovna učinkovitost ostajata na nizki ravni

 Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavi Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), napredovala za 6 mest na 37. mesto zaradi izjemnega pozitivnega premika domačega gospodarstva in povečanja javnega proračuna. Ob tem je prejela tudi nekaj slabših ocen.

Največji napredek smo v primerjavi s preteklim letom dosegli pri gospodarski uspešnosti, kjer smo se povzpeli za kar 18 mest (s 47. na 29.). Stabilne visoke ocene ohranjamo pri infrastrukturi, napredovali smo z 31. na 28. mesto, v spodnjem delu lestvice pa ostajamo pri vladni učinkovitosti (42. mesto) in pri poslovni učinkovitosti, kjer smo med 63 državami šele na 47. mestu.

Med ključnimi dejavniki privlačnosti Slovenije so bili izpostavljeni usposobljena delovna sila (87,3 %), visoka izobrazbena raven (80,4 %), zanesljiva infrastruktura (62,7 %) in močna R&D kultura (51 %). Najnižje so bili ocenjeni usposobljenost vlade (1 %), konkurenčnost davčne ureditve (2,9 %), učinkovit pravni red (3,9 %), podjetjem prijazno okolje (6,9 %), učinkovitost delovnih razmerij (10,8 %), politična stabilnost in predvidljivost (16,7 %) ter dostop do finančnih virov (18,6%).

Na področju gospodarske uspešnosti Slovenija dosega najboljši rezultat pri mednarodni trgovini in pri cenah, kjer je Slovenija sicer padla za štiri mesta na 10. mesto. Najslabše se je uvrstila na področju mednarodnega investiranja (54. mesto), slabo pa se je uvrstila tudi pri domačem gospodarstvu (41. mesto) in zaposlovanju (41. mesto). Med glavne prednosti Slovenije, ki jih je izpostavil IMD, se uvrščajo visok izvoz blaga, visoka realna rast bruto investicij in visoka realna rast BDP, glavne slabosti pa neposredne tuje naložbe in odpornost gospodarstva.

Pri učinkovitosti vlade je bilo najbolje ocenjeno področje družbenega okvirja (18. mesto), slabo pa javne finance (41. mesto), fiskalna politika (55. mesto), organizacijski okvir (43. mesto) in poslovna zakonodaja (41. mesto). Prednosti Slovenije na tem področju so porazdelitev dohodka (Ginijev koeficient), postopki za ustanovitev start-up podjetij, stopnja davka od dohodka pravnih oseb in državne subvencije, kot slabosti pa so izpostavljene stopnja prispevkov zaposlenih za socialno varnost, delovna zakonodaja, državno lastništvo podjetij in stopnja dohodnine.

Z vidika poslovne učinkovitosti se je Slovenija najbolje odrezala na področju produktivnosti in učinkovitosti (34. mesto), kljub temu, da smo se odrezali sedem mest slabše, in managerskih praks (37. mesto). Slabše je bila ocenjena na področju trga dela (50. mesto), financ (51. mesto) ter odnosov in vrednot (51. mesto). Dobro se je Slovenija izkazala pri učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij, izobraževanju zaposlenih, prejemkih vodstev podjetij in ženski delovni sili, težave poslovne učinkovitosti pa se kažejo na področju nadzornih odborov, pri večjih korporacijah, pridobivanju tujega visoko usposobljenega kadra, fleksibilnosti trga dela in kredibilnosti managerjev.

Na področju infrastrukture se je najbolj izboljšala osnovna infrastrukture (21. mesto), veliko slabše pa tehnološka infrastruktura (41. mesto), zdravje in okolje (26. mesto) in izobrazba (26. mesto). Znanstvena infrastruktura je ostala na isti ravni kot lansko leto (31. mesto). Ključne prednosti Slovenije so dostop do blaga, poslovni odhodki za raziskave in razvoj ter vlaganje v telekomunikacije, ključne slabosti pa zdravstvena infrastruktura, javno-zasebna partnerstva, izvoz visoke tehnologije in pomankanje kvalificiranih inženirjev.

Priporočila za napredek tudi s strani EU

Evropska komisija je 23. maja 2018 v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za obdobje naslednjih 12 do 18 mesecev. Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti, navaja Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji 2018.

Komisija je na Slovenijo naslovila dve priporočili. V prvem priporočilu je Komisija Slovenijo pozvala k izboljšanju strukture javnih financ, kar naj bi Slovenija zagotovila tako, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bodo presegli 3,1 %. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 % BDP-ja.

Komisija je Slovenijo pozvala k nadaljevanju začrtanih strukturnih reform na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema za zagotovitev njegove dolgoročne vzdržnosti. Na področju trga dela je Komisija Slovenijo pozvala k povečanju zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega  učenja in aktivacijskimi ukrepi.

Drugo priporočilo pa Sloveniji predlaga nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja, zmanjšanje ovir za vstop na regulirane trge in nadaljevanje z odpravljanjem administrativnih ovir. Hkrati Komisija poziva k izboljšanju konkurence, profesionalizaciji, neodvisnemu nadzoru na področju javnih naročil in nadaljnji izvedbi privatizacije, ki naj bo skladna z obstoječimi načrti.

Pripravila: Tjaša Pele, Združenje Manager

Viri:

European Commission. 2018. Council recommendation on the 2018 National Reform Programme of Slovenia and delivering a Council opinion on the 2018 Stability Programme of Slovenia. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/ 2018-european-semester-country-specific-recommendation-commission-recommendation-slovenia-en.pdf.

IMD. 2018. Country profile: Slovenia. Dostopno prek: https://www.imd.org/wcc/ world-competitiveness-center-rankings/countries-profiles/.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. 2018. Evropska komisija Slovenijo med drugim poziva k izboljšanju strukture javnih financ ter nadaljevanju strukturnih reform. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/slovenia/news/europeansemesterspringcsr_sl.