Mednarodni denarni sklad (IMF) je v novem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved svetovne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto oklestil na 3,6 odstotka, poroča STA. Najnovejša ocena za letos je tako v luči posledic vojne v Ukrajini za 0,8 odstotne točke nižja od januarskih pričakovanj, za leto 2023 pa je poslabšana za 0,2 odstotne točke.

Glavni razlog za poslabšanje obetov so ruski napad na Ukrajino in njegove globalne posledice v obliki rastočih cen energije, surovin in hrane ter dodatnih zastojev v dobavnih verigah. Vse to povzroča hude težave ravno v času, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji covida-19.

Rusija bo zaradi učinka zahodnih sankcij letos po pričakovanjih IMF zabeležila 8,5-odstotni padec BDP, Ukrajini pa sklad napoveduje 35-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ruski BDP naj bi se prihodnje leto skrčil še za 2,3 odstotka, za nadaljnjo usodo ukrajinskega gospodarstva pa si IMF napovedi niti ne upa dati.

Za ZDA je IMF za letos in prihodnje leto obete rasti znižal na 3,7 oziroma 2,3 odstotka, kar je v obeh primerih 0,3 odstotne točke manj kot januarja. Za države v območju evra je napoved za letos z 2,8 odstotka nižja za 1,1 odstotne točke, v prihodnjem letu pa je z 2,3 odstotka slabša za 0,2 odstotne točke.

Največjemu evropskemu gospodarstvu je sklad za letos napovedal 2,1-odstotno rast, za leto 2023 pa 2,7-odstotno. Franciji IMF za letos oz. prihodnje leto napoveduje 2,9- oz. 1,4-odstotno rast, Italiji pa 2,3- oz. 1,7-odstotno. Za Avstrijo letos predvideva 2,6-odstotno rast, za leto 2023 pa triodstotno, medtem ko najvišjo rast napoveduje Irski, in sicer za letos 5,2-odstotno, za prihodnje leto pa petodstotno.

Namesto Kitajske, ki še naprej sprejema drastične ukrepe proti širjenju covida-19, je motor svetovne gospodarske rasti tokrat Indija. IMF ji za letos obeta 8,2-odstotno rast BDP, v letu 2023 pa 6,9-odstotno rast. Kitajski medtem strokovnjaki sklada napovedujejo 4,4- oziroma 5,1-odstotno krepitev gospodarstva.

Tveganja za gospodarsko rast so po oceni IMF močno narasla. Januarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, je sklad pričakoval pospešeno okrevanje svetovnega gospodarstva v drugem četrtletju leta.

Ruska invazija v Ukrajino in sankcije Zahode, ki želijo Moskvo prisiliti, da preneha s sovražnostmi, pa so obete poslabšali. Ob tem novi k ostri kitajski koronski ukrepi, nazadnje v finančni in gospodarski metropoli Šanghaj, grozijo z novimi ozkimi grli v oskrbovalnih verigah. Vse skupaj zvišuje cene oziroma krepi inflacijo, kar že ima za posledico zaostrovanje denarne politike v razvitem svetu in zaviranje rasti.

Ukrajina bo hudo trpela zaradi uničene infrastrukture in bega milijonov Ukrajincev iz države, Rusijo šibijo sankcije, posledice vojne pa se čutijo po vsem svetu. Rusija je velika izvoznica nafte, plina in drugih surovin, skupaj z Ukrajino pa tudi pšenice in koruze. Trenutno so zaradi vojne v Ukrajini najbolj prizadeti Evropa, območje Kavkaza, srednja Azija, Bližnji vzhod in Afrika.

Vojna je močno povečala tudi tveganje vnovične ostre razdelitve sveta na geopolitične bloke s svojimi tehnološkimi standardi, plačilnimi sistemi in rezervnimi valutami. IMF pravi, da gre za tektonske premike, ki ogrožajo povojni sistem, po katerem so se države ravnale zadnjih 70 let.

Vir: STA