V pandemičnem letu 2020 je bila vrednost industrijske proizvodnje za 6,2 odstotka nižja kot v letu 2019. To je bilo prvo znižanje po šestih zaporednih letih rasti. Vrednost proizvodnje se je v dejavnosti preskrba z električno energijo, plinom in paro znižala za 9,6 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za šest in v rudarstvu za tri odstotke, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). Kaj se v industriji dogaja v začetku tega leta in kakšni so obeti za prihodnje mesece?

»Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila decembra medletno nižja za 0,7 odstotka, kar je bilo nekoliko pod našimi pričakovanji, ki so bila, da ne bo spremembe oziroma padca. Velja poudariti, da je podatek začasne narave. Vsekakor pa je potrjeno, da so se trendi v predelovalni dejavnosti do konca leta izboljšali, kar je posledica porasta naročil v dejavnostih, kjer so bili visoki padci v proizvodnji v spomladanskih mesecih 2020,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Preseneča pa ga visok decembrski padec v visokotehnoloških dejavnostih (skoraj šest odstotkov), kar pomeni predvsem izpad proizvodnje v farmaciji, kjer je v vsem letu 2020 rast še vedno znašala približno šest odstotkov.

Sicer pa je celoletni lanski upad industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih višji od pričakovanj GZS, kjer so pričakovali petodstotni padec, pravi Ivanc. Za del elektro- in elektronske industrije ter del avtomobilske industrije je zdaj glavni izziv trenutno pomanjkanje čipov v avtomobilski industriji v Evropi in slabša dosegljivosti nekaterih surovin, ki izvira tudi iz umika nekaterih manjših igralcev na tem področju. Zaradi teh omejitev tudi povečanega obsega naročil v praksi ni mogoče uresničiti. Tudi cene surovin (še posebej železova ruda, baker) so močno porasle, kar vrši pritisk na bruto maržo, tudi če imajo podjetja te klavzule v dobaviteljskih pogodbah ustrezno umeščene.

In kakšna so pričakovanja za letos? »Za januar ocenjujemo, da bo medletna industrijska proizvodnja na podobni ravni kot lani. Podatek o razpoloženju v predelovalni dejavnosti (še vedno visok) in dinamika porabe v električni energiji (okoli štiri odstotke nižja, predvsem zaradi storitev) pritrjujeta naši oceni. Vsaj za prvo četrtletje 2021 ocenjujemo, da bodo trendi v industrijski proizvodnji ostali rahlo pozitivni. Za drugo četrtletje pa pričakujemo visoko medletno rast, kar je seveda posledica izrazitega padca proizvodnje v drugem četrtletju 2020,« pravi Ivanc, ki za 2021 kot celoto ostaja optimističen.

»Menimo, da bo industrijska proizvodnja v 2021 porasla za približno pet odstotkov ter s tem nadomestila 80 odstotkov padca iz leta 2020. V ospredje bodo stopile elektro- in elektronska industrija, kovinska, avtomobilska industrija. Še najmanj pričakujemo od dejavnosti z nižjo tehnološko zahtevnostjo (les, tekstil), ker se bo del proizvodnje odlil v tujino, kar je tudi posledica dviga stroškov proizvodnje. Tudi od farmacevtske industrije ne pričakujemo visoke rasti (dva do tri odstotke), ker je bilo leto 2020 zanje res izjemno.«

Več v Delu