Cene življenjskih potrebščin so se aprila na letni ravni zvišale za 6,9 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke več kot v marcu, poroča STA. Na mesečni ravni so se po marčnem 1,1-odstotnem padcu tokrat dvignile za 2,6 odstotka. K inflaciji so največ prispevale cene naftnih derivatov in hrane, je objavil statistični urad.

K letni inflaciji so tako cene naftnih derivatov ter hrane in brezalkoholnih pijač prispevale po 1,5 odstotne točke. V prvi skupini so se tekoča goriva podražila za 35,9 odstotka ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka, pri čemer so bile cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile medtem v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 9,2 odstotka.

Višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 9,2 odstotka) so prispevale 0,7 odstotne točke. Med podražitvami v medletni primerjavi so po navedbah statistikov izstopale tudi za 11 odstotkov višje cene avtomobilov in za 7,9 odstotka višje cene gostinskih storitev. Prve so k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke, druge pa 0,4 odstotne točke.

Na drugi strani so nižje cene električne energije ob državnem posegu v omrežnine in nekatere druge dajatve letno inflacijo ublažile za 0,8 odstotne točke. Cene elektrike so bile nižje za 21,6 odstotka.

Cene blaga so bile aprila v povprečju za 7,9 odstotka višje kot pred letom dni, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe se je podražilo za 9,1 odstotka, trajno blago za 8,8 odstotka in poltrajno blago za 2,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila aprila štiriodstotna.

K mesečni inflaciji so največ, po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 odstotka) in počitniških paketov (za 19,2 odstotka). V skupini hrana so se najbolj podražili olje in maščobe (za sedem odstotkov), meso (za 6,3 odstotka), zelenjava (za 5,2 odstotka) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 odstotka).

Kljub zamrznitvi plačevanja omrežnin in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije je bila dražja kot marca tudi električna energija (za 11,6 odstotka), k mesečni inflaciji pa je prispevala 0,3 odstotne točke.

Za prav toliko so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 odstotka). K inflaciji so 0,2 odstotne točke dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale na primer še višje cene cigaret (za 2,5 odstotka), najemnin (za 6,2 odstotka), zbiranja odpadkov (za devet odstotkov), plina (za 5,8 odstotka) in najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 odstotka).

Opaznejših pocenitev v aprilu na statističnem uradu niso zaznali.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila aprila 7,4-odstotna, mesečna inflacija po tem kazalniku pa je dosegla 2,1 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 4,2-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,6 odstotka, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10 odstotkov, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,4 odstotka.

Vir: STA