Tudi pri nas ni tuje spraševanje, ali nas po izteku koronske državne pomoči čaka val stečajev. Kaj so razlogi, da so razmere za zdaj umirjene, in kakšna so pričakovanja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) – potem ko je obilna državna pomoč med epidemijo pripomogla, da se insolventnost v Sloveniji ni opazneje povečala?

»S trajanjem zaostrenih zajezitvenih ukrepov se, kljub ukrepom države, veča tveganje, da posledice pridejo z zamikom, zlasti pri najbolj izpostavljenih poslovnih subjektih v bolj prizadetih storitvenih dejavnostih,« ocenjujejo pri Umarju. In spomnijo: »Zmanjšanje poslovanja lahko negativno vpliva na kazalnike zadolženosti, posledično to vpliva na slabšo plačilno sposobnost in rast zapadlih obveznosti. Zaradi izgube dohodka je odplačevanje dolgov oteženo, zato obstaja tveganje povečanega števila stečajev.«

Pri Umarju zlasti poudarijo: »Razsežnost krize in visoka negotovost bosta otežili razmejevanje med sposobnimi in nesposobnimi podjetji. Zato se strinjamo z mednarodnimi organizacijami, da bo treba najti ravnotežje med tveganjem prehitre opustitve podpore (kar vodi k likvidaciji sposobnih podjetij) in predolgim zagotavljanjem splošne podpore (obstoj nesposobnih podjetij).«

Medtem ko je za naprej težko ponuditi jasen odgovor, pri čemer se večinoma po odpravi protikoronskih ukrepov pričakuje določena rast insolvenčnih postopkov, pa je več znanega o stanju. Poglejmo poudarke iz Umarjeve analize.

Državna pomoč je ublažila poslabšanje stanja

Zaradi protikovidnih omejevalnih ukrepov, s katerimi so lani spomladi vlade po svetu ustavljale javno življenje ter veliko podjetjem in podjetnikom onemogočile poslovanje, so države v EU izmerile tako močno krčenje gospodarskih aktivnosti, kot ga ljudje ne pomnijo od druge svetovne vojne. Kljub temu se število začetih stečajnih postopkov ni povečalo (ne v Sloveniji ne v Nemčiji, s katero se radi primerjamo). Razlogov je več.

Ključni razlog so obsežni protikoronski ukrepi pomoči, ki jo je Slovenija (kot druge vlade) začela zagotavljati prek redne socialne podpore, zlasti pa z izredno državno pomočjo v okviru protikoronskih paketov. Ukrepi države so ublažili večje poslabšanje plačilne sposobnosti poslovnih subjektov.

K ublažitvi so prispevali tudi finančna stabilnost ter dobri poslovni rezultati poslovnih subjektov pred epidemijo. Med razlogi ne gre pozabiti na uvedbo moratorijev na stečaje, saj je bila v okviru interventnih ukrepov spremenjena insolvenčna zakonodaja. Ne nazadnje je bilo v praksi težko začeti insolvenčne postopke zaradi nedelovanja sodišč.

Koliko poslovnih subjektov je bilo izbrisanih

Kot ugotavljajo pri Umarju, je koronakriza doslej najbolj prizadela storitveni sektor in samostojne podjetnike.

Iz analize izhaja, da je bilo od aprila 2020 do marca 2021 iz poslovnega registra izbrisanih 18.410 poslovnih subjektov. Od tega jih je bilo kar 12.626 samostojnih podjetnikov, gospodarskih družb pa 3.042.

Število izbrisov od aprila 2020 do marca 2021 v primerjavi z 2019 se je med podjetji zmanjšalo, za petino. Nasprotno pa se je število izbrisov pri samostojnih podjetnikih povečalo, za tri odstotke.

Po navedbah Umarja je bilo pri samostojnih podjetnikih opaziti, da jih je veliko svoje espeje zaprlo v obdobju, ko zaradi ukrepov za zajezitev epidemije niso smeli delovati, ob umiritvi razmer pa so se na novo registrirali.

Kak je bil trend pri začetih insolvenčnih postopkih

Kar zadeva začete stečajne postopke (teh je med insolvenčnimi postopki največ), je bilo od aprila 2020 do marca 2021 pri pravnih osebah začetih 943 stečajnih postopkov ali 16 odstotkov manj kot v letu 2019. Pri samostojnih podjetnikih je bilo začetih 72 stečajnih postopkov ali 42 odstotkov manj kot v letu 2019.

Zaradi pomoči je bilo manj neplačanih obveznosti

Kljub globokemu krčenju gospodarskih aktivnosti med epidemijo se v opazovanem obdobju ni povečal obseg neporavnanih obveznosti, ki so že dospele v plačilo, ugotavlja vladni urad.

Še več, število pravnih oseb z dospelimi, a neporavnanimi obveznostmi je bilo od začetka epidemije manjše kot v letu 2019. Pri tem se je število zamud med pravnimi osebami zmanjšalo za četrtino. Če pogledamo marčne številke: marca 2019 je s plačilom že zapadlih obveznosti zamujalo 3.782 pravnih oseb, marca 2020 je bilo takih 3.425 pravnih oseb, v marcu 2021 pa so jih našteli 2.427.

Močno se je skrčil tudi povprečni dnevni obseg dospelih neporavnanih zneskov: glede na leto 2019 je bil manjši za kar 41 odstotkov. Če pogledamo marčne številke: marca 2019 je povprečni dnevni znesek obveznosti, ki niso bile plačane, čeprav so že dospele, znašal 237,9 milijona evrov. Marca 2020 je znesek dospelih, a neporavnanih obveznosti znašal 167,3 milijona evrov, marca letos pa 121,2 milijona evrov.

Še ločen pogled na dospele, a neporavnane obveznosti samostojnih podjetnikov. V času od aprila 2020 do marca 2021 je s plačilom zapadlih obveznosti v povprečju zamujalo po 1.170 samostojnih podjetnikov na mesec ali tretjino manj kot leta 2019, njihovi povprečni dnevni zneski neplačil pa so znašali 27 milijonov evrov, kar je bilo 40 odstotkov manj kot v letu 2019.

Ob tem na Umarju opozarjajo: »Problem ostaja dolgotrajnost in skoncentriranost neplačil, saj več kot tretjina vseh neplačnikov skupaj dolguje čez 40 odstotkov vseh povprečnih dnevnih neplačanih zneskov nad eno leto.«

V analizi Umar še ugotavlja, da so se povečale kratkoročne, zmanjšale pa dolgoročne neplačane obveznosti. V primerjavi z letom 2019 so se dolgoročne neplačane obveznosti (nad enim letom) zmanjšale skoraj za dve tretjini ... še vedno pa sestavljajo 42 odstotkov vseh neplačanih, zapadlih obveznosti.

Vir: Finance