DZ je s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, poroča STA. Ta bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih - zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

Eden od temeljnih ciljev interventnega zakona je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.

Višja stopnja tveganja bi pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom in krizno stanje v sektorju električne energije oziroma bo prihajalo do prvih redukcij, za normalizacijo razmer pa bo treba izkoristiti vse zmogljivosti za proizvodnjo elektrike in toplote.

Vladi zakon prinaša pristojnost, da lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naloži izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo. V najhujših kriznih razmerah bi upravljanje in usklajevanje posameznih delov sistema dobil sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles.

V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz omenjenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij.

Med drugim bo vlada z njim dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Vir: STA