Ko razmišljam o prebojih, se mi pred očmi odvijejo zgodbe ljudi, ki so se upali podati tja, kamor ni stopil še nihče. Podvigi niso le veliki tehnološki dosežki ali globalne inovacije, pogosto so tiho vtkani v naše vsakodnevno življenje. So dejanja tistih, ki izstopijo iz cone udobja in ustvarijo nekaj novega, drugačnega, drznega.

Kaj pravzaprav pomeni narediti preboj? Zame je to več kot le doseči cilj. Je trenutek, ko presežemo omejitve - svoje, ekipne, družbene. Preboj je potovanje v neznano, kjer uspeh ni zagotovljen, a so obeti dovolj mikavni, da tvegamo.

Podvigi, ki jih potrebujemo za razvoj, so tisti, ki navdihujejo druge, da si upajo več. Pogosto govorimo o spremembah na sistemski ravni, a preboji se zgodijo najprej znotraj nas. So odločitev za akcijo, ko je najlažje obupati. So vztrajnost, ko rezultati še niso vidni. So povezanost, ko nas izzivi vlečejo narazen.

Pomembno je tudi zavedanje, da preboji niso vedno spektakularni. So lahko majhni koraki, ki pa vodijo k velikim spremembam. So trenutki, ko ekipa postane več kot vsota posameznikov, ko projekt preseže pričakovanja ali ko vizija postane resničnost.

Danes bolj kot kadarkoli prej potrebujemo podvige, ki bodo gradili boljši svet. Podvige, ki ne stremijo zgolj k dobičku, temveč k družbenemu in okoljskemu vplivu. Podvige, ki spodbujajo pogum, ustvarjalnost in sodelovanje. Tiste, ki ne iščejo izgovorov, ampak rešitve.

Naj bo torej naš naslednji podvig ta: upajmo si sanjati večje sanje in verjemimo v svojo sposobnost, da jih uresničimo. Preboj se zgodi tam, kjer pogum premaga strah, kjer dejanja govorijo glasneje od besed in kjer skupaj gradimo prihodnost, na katero bomo ponosni.

Zato izzovimo status quo. Postanimo tisti, ki ne čakamo na priložnosti, temveč jih ustvarjamo. Naj bo naš skupni podvig prihodnost, kakršno si resnično želimo zase in za naše zanamce.

Jan Peloza, direktor Impact Hub Ljubljana in finalist izbora mladi manager 2024