Slovenija ima na voljo dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije, zato ne ponavljajmo napak drugih držav, so se strinjali udeleženci javne razprave z naslovom Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo, ki sta jo organizirali Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Gospodarska zbornic Slovenija. Med sprejetimi zaključki so med drugim izpostavili nujnost energetske oskrbe gospodarstva po konkurenčnih cenah in realistično zastavljene cilje načrta, o katerem so razpravljali, in dopolnitev načrta s predlogi gospodarstva.

Poglejmo podrobneje zaključke javne razprave, ki jih bo na eni od prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, nato pa še plenum Državnega sveta.

1. Podpora referendumu o JEK 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037.

Jedrska energija je nepogrešljivo potrebna za prihodnjo zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije. Zato naj Vlada RS prevzame odgovornost, sprejme »državotvorno« odločitev, pri tem pa upošteva pobudo z Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra 2023, da je referendum o izgradnji JEK 2 nujno izpeljati že v letu 2024. Predlagamo, da se referendum izvede hkrati z volitvami v Evropski parlament junija 2024. Referendumsko vprašanje naj bo vezano na vsebino resolucije, ki govori o načelni dolgoročni uporabi jedrske energije. O vseh konkretnih vidikih projekta JEK2 kot so nazivna moč, vrednost investicije, poslovni model, lastniška struktura, dobavitelj tehnologije pa naj odločajo+ stroka in odgovorne državne institucije.

2. NEPN mora odgovoriti tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, zato je gospodarstvo pripravilo dopolnitve NEPN, ki naj jih odločevalci upoštevajo. 

Zeleni prehod v gospodarstvu je v teku. Manifestira se v obliki prehoda v krožno gospodarjenje, v obliki elektrifikacije proizvodnje ter zajemanja ogljika. Ti procesi bodo z opustitvijo fosilnih goriv povečali porabo električne energije v industriji vsaj za dvakrat, kar mora NEPN upoštevati tako na strani porabe kot pri cilju povečanja potrebnega obsega domačih proizvodnih virov za električno energijo. Ravno tako bo potrebno zagotoviti dovolj plinastih goriv, predvsem nizkoogljičnih.

3. Cilji, zapisani v NEPN, morajo biti realistični, sicer bo Slovenija morala plačevati penale v višini več milijonov evrov. 

Struktura proizvodnih virov mora biti načrtovano realistično. Previsok delež OVE ne zagotavlja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in povzroča enormne stroške za izgradnjo celovitega elektroenergetskega sistema in posledično visoke cene električne energije za končne potrošnike.

4. Slovenija ima na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije.

Ne ponavljamo napak drugih držav, ki so zaradi nepremišljenih odločitev postale energetsko povsem odvisne od uvoza. Namesto tega se zgledujmo po tistih državah, ki so si zagotovile energetsko samozadostnost in lahko danes svojemu gospodarstvu in državljanom zagotavljajo konkurenčne cene električne energije.

5.  Nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE in sprememba direktive RED III.

Predlagamo, da se izraz OVE nadomesti z izrazom NOVE, kar pomeni nizkoogljični viri energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU. Slovenija naj se skupaj z drugimi jedrskimi državami zavzame za spremembo Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 42,5 %. Zahteva po deležu iz obnovljivih virov se mora nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov toplogrednih plinov.

6. Nujno je sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.

Samo z jasnim komuniciranjem stanja v energetiki, ki potrebuje nove proizvodne enote za električne energijo, bo tudi širša javnost razumela, da so nekateri objekti strateškega pomena za dobrobit in blaginjo vseh. Zato je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, od nosilcev politične oblasti, do gospodarstva, stroke in civilnih organizacij.

7. Zanesljivost energetske oskrbe gospodarstva po konkurenčnih cenah.

V Sloveniji industrijo potrebujemo. Še posebej industrijo materialov (energetsko intenzivno industrijo), ki zagotavlja 22,4 % BDP, 26.000 delovnih mest in 6,6 mrd evrov slovenskega izvoza. Ta industrija predstavlja del oskrbovalnih verig vse ostale industrije v Sloveniji in Evropi in jo kot tako lahko imenujemo tudi »mati vseh industrij«. Alternativa tej industriji je uvoz materialov iz drugih koncev sveta, kjer jih proizvajajo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom. Zato je potrebno zagotoviti dovolj domače energije za njeno nemoteno delovanje in razvoj.

8. Mladinske organizacije, ki so dejavne na energetsko – podnebnem področju menijo, da je energetska samozadostnost Slovenije prioriteta za energetsko prihodnost naše države in kakovost bivanja v njej.

Mladi se zavedajo, da zanesljiva oskrba z energijo vodi v večjo kakovost življenja. Želijo si, da bi bila ta oskrba zanesljiva in varna ter cenovno dostopna za vse kategorije odjemalcev. Pomembno pa je, da je tudi nizkoogljična, saj bomo le tako lahko dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Podnebnih ciljev ne bomo dosegli le z obnovljivimi viri energije, kot tudi ne z zanašanjem izključno na jedrsko energijo. Potreben je pospešen razvoj in povečanje proizvodnih zmogljivosti obeh.

Posnetek posveta je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=toqCbKlqQ2k.