Veseli nas, da je Vlada Republike Slovenije napovedala reformo šolstva in s tem prepoznala potrebo po nujnih spremembah. Hkrati nas skrbi, ker se napoveduje necelovite hitre spremembe, ki pa, kljub nujnosti in številnim pozivom stroke in gospodarstva, ne vključujejo uvedbe računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole.

Prepričani smo, da je ključnega pomena, da vse spremembe v vseh družbenih podsistemih podprejo enega glavnih strateških ciljev Republike Slovenije, ki je preoblikovanje v pametno, trajnostno in vključujočo družbo ter gospodarstvo. Evropska komisija je leta 2021 predstavila vizijo in poti za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje temelji na štirih glavnih področjih: znanja in spretnosti, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba podjetij in digitalizacija javnih storitev. Vse to pa ne bo mogoče brez prvega, torej znanja in veščin. Glavni cilj Digitalnega kompasa je, da bo imelo do leta 2030 vsaj 80 % vseh odraslih prebivalcev EU osnovne digitalne veščine. Nadaljnji cilj je 20 milijonov novih strokovnjakov za IKT, vključno z veliko več strokovnjakinjami.

Evropska komisija priporoča, da mora biti ena od prioritet držav članic ta, da pospešijo svoj pristop k povečanju digitalnih znanj in veščin na naslednje načine: s spodbujanjem medpredmetnih pristopov na vseh ravneh izobraževanja, kar pomeni, da bi morali digitalne veščine vključiti v vse predmete; z uvedbo samostojnega predmeta (naj opozorimo, da smo ena redkih držav, ki tega nima); in z združevanjem vseh, ki imajo vlogo pri pomoči ljudem za pridobivanje digitalnih veščin, torej učitelji in podjetja, starši in družine.

Osnovna in napredna digitalna znanja ter spretnosti so ključni za krepitev naše kolektivne odpornosti kot družbe: le digitalno opolnomočeni in sposobni državljani ter visoko usposobljena delovna sila na digitalnem področju ima lahko usodo v svojih rokah in zaupa svojim sredstvom, vrednotam in odločitvam.

Digitalna preobrazba je tisti proces, ki najbolj zaznamuje začetek 21. stoletja. Digitalna tehnologija je vstopila v vsako človekovo dejavnost – prostočasno ali službeno, tehnično ali umetniško. Posameznik in družba bosta uspešna zgolj in le, če bomo razumeli in obvladovali digitalno tehnologijo. Pri tem je poudarek na razumevanju in obvladovanju in nikakor zgolj na rabi. Le z znanjem s področja računalništva bomo kreatorji in ne le potrošniki; digitalne kompetence so namreč povezane s tehnologijo, računalništvo pa je povezano z naravoslovjem.

RIN je mlada temeljna znanstvena veda. Kot splošnoizobraževalni predmet je usmerjen v pridobivanje in razvijanje temeljnih znanj računalništva in informatike, logičnega razmišljanja ter spretnosti in oblikovanju stališč in odnosa, kar učencem omogoča aktivno in odgovorno življenje oziroma delovanje v sodobni družbi (npr. reševanje problemov, argumentirano presojanje, kritično razmišljanje itd.).

Po mednarodnem standardu K12CS v kurikularni okvir RIN v osnovni in srednji šoli sodijo naslednja področja:

(i.)           računalniški sistemi,

(ii.)          podatki in analiza,

(iii.)         algoritmi in programiranje,

(iv.)         omrežja in Internet ter

(v.)          učinki računalništva in informatike.

Temeljna znanja s teh področij omogočajo razumevanje, obvladovanje in posledično premišljene odločitve o digitalnih tehnologijah, kot je, na primer, umetna inteligenca, vključno z vsemi aplikacijami, kot je ChatGPT (z znanji iz področij podatkov in analize), kibernetska varnost (omrežja in svetovni splet), veriženje blokov in kriptovalute (algoritmi in programiranje), pa tudi o vplivu digitalne tehnologije na družbo in obratno (učinki RIN).