Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 2,705 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP, kar je 961 milijonov evrov manj, kot je znašal leta 2020, poroča STA. Bruto dolg je dosegel 74,7 odstotka BDP in se je relativno znižal za 5,1 odstotne točke BDP, je danes objavil državni statistični urad.

Primanjkljaj podsektorja centralna država je lani znašal 2,944 milijarde evrov, druga dva sektorja pa sta ustvarila presežek. Lokalna država ga je ustvarila v višini 60 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa 178 milijonov evrov.

Prihodki celotnega sektorja so bili za 11,9 odstotka višji kot leta 2020, davčni prihodki so se zvišali za 14,2 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 8,3 odstotka.

Izdatki sektorja so bili za 6,1 odstotka višji, od tega socialna nadomestila in podpore za šest odstotkov, sredstva za zaposlene 8,3 odstotka in vmesna potrošnja 10,4 odstotka. Po visoki rasti v letu 2020 so se izdatki za subvencije lani zmanjšali za 591 milijonov evrov.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2021 znašal 38,858 milijarde evrov ali 74,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s koncem leta 2020 se je nominalno zvišal za 1,435 milijarde evrov.

V zadnjem lanskem četrtletju je sektor država ustvaril 648 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 4,6 odstotka BDP. Rast skupnih prihodkov države je bila za 10,8 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov države.

Skupni prihodki države so znašali 6,069 milijarde evrov in so bili v primerjavi z zadnjim predlanskim četrtletjem višji za 682 milijonov evrov ali za 12,7 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 159 milijonov evrov ali 7,5 odstotka.

Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki. Ti so se dvignili za 445 milijonov evrov ali 17,9 odstotka. Med temi so najbolj narasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz, ki so bili višji za 347 milijonov evrov ali za 22,3 odstotka.

Skupni izdatki države so v četrtem četrtletju 2021 znašali 6,717 milijarde evrov in so bili v primerjalnem obdobju višji za 121 milijonov evrov ali za 1,8 odstotka. Izdatki za subvencije so se znižali za 395 milijonov evrov ali 73,4 odstotka. Sredstva za zaposlene so upadla za 53 milijonov evrov ali za 3,3 odstotka.

Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Ti so se povečali za 235 milijonov evrov ali za 10,2 odstotka. Izdatki za druge tekoče transferje so bili višji za 146 milijonov evrov oz. 29,1 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 108 milijonov evrov ali za 18,8 odstotka.

Izdatki za obresti so se še naprej zniževali in bili za 29 milijonov evrov ali za 15,3 odstotka nižji kot v zadnjem predlanskem četrtletju.

Konsolidirani bruto dolg države je konec lanskega leta znašal omenjenih 38,858 milijarde evrov in bil v primerjav s koncem lanskega tretjega četrtletja nižji za 1,277 milijarde evrov. Znižal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg države na centralni ravni je znašal 38,116 milijarde evrov ali 73,3 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 943 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Skladi socialne varnosti so bili na koncu lanskega leta brez dolga.

Skladno z revizijsko politiko so statistiki revidirali statistike za leto 2020. Zaradi nižje vrednosti prihodkov od dohodnine je bil leta 2020 javnofinančni primanjkljaj višji, in sicer za 48 milijonov evrov.

Vir: STA