Če je spomladanska analiza Mednarodnega denarnega sklada (IMD) za Slovenijo napovedala 1,6-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, je jesenska napoved višja. Imeli naj bi dvoodstotno rast in prihodnje leto 2,2-odstotno, kar je prav tako obetavnejša napoved od spomladanske.

Poglejmo podrobneje, kaj so strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada v jesenski napovedi še zapisali.

• Razmere na slovenskem trgu dela so pozitivne in stabilne. Brezposelnost naj bi po lanskih štirih odstotkih letos znašala 3,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke boljša napoved od spomladanske.
• Če so napovedi za gospodarsko rast in brezposelnost v naši državi v jesenski napovedi bolj spodbudne od številk, ki jih je ostrila spomladanska napoved IMD, pa pri inflaciji številke niso tako obetavne. Po jesenski napovedi sodeč naj bi v naši državi zabeležili 7,4-odstotno inflacijo, spomladi so napovedali odstotno točko nižjo, je pa boljša napoved glede inflacije za prihodnje leto. Imeli naj bi 4,2-odstotno.
• Največje presenečenje jesenske napovedi so številke o gospodarski rasti v Rusiji. Če so še v spomladanski napovedi strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada Rusom napovedali 0,8-odstotno rast, so jesensko napoved kljub ruski vojni z Ukrajino in spremljajočim posledicam za rusko gospodarstvo dvignili na 2,2-odstotno rast. Razlogi za korenito spremenjeno napoved pa: obsežna vlaganja, odporna potrošnja, občutne davčne spodbude.
• Jesenska napoved za Nemčijo je slabša od spomladanske. Napoveduje jim 0,5-odstoten upad gospodarske rasti, medtem ko so jim strokovnjaki IMD-ja aprila napovedali 0,1-odstoten upad.
• Svetovno gospodarstvo po pandemiji koronavirusa, posledicah vojne v Ukrajini in zvišanih življenjskih stroških počasi okreva. Gospodarska rast se je sicer upočasnila, ni se pa povsem ustavila. In če so analitiki sklada IMD aprila napovedali 2,8-odstotno letošnjo rast svetovnega gospodarstva, so jesenske napovedi spodbudnejše. Napovedujejo 3-odstotno rast in za prihodnje leto 2,9-odstotno.
• Kakšne so napovedi za inflacijo na svetovnem parketu? Lanska 8,7-odstotna inflacija naj bi letos upadla na 6,9 odstotka in prihodnje leto na 5,8 odstotka. Na inflacijo naj bi poleg zaostrenih monetarnih politik in nižjih mednarodnih cen surovin vplivali predvsem morebiti podnebni in geopolitični pretresi. Ti bi utegnili povzročiti nove skoke cen hrane in energentov.

Vir: Mednarodni denarni sklad