V ekonomiji in poslovnih vedah še vedno prevladuje predpostavka racionalnega obnašanja posameznikov, institucij in ostalih družbenih skupin. Določen cilj, praviloma večja materialna blaginja, naj bi vsak posebej in vsi skupaj dosegli z optimalnimi odločitvami. Temu sledi večina v poslovni praksi uporabljanih modelov odločanja.

Prepričanje o racionalnosti ravnanja pa se pospešeno »topi«. Spoznanja, da se posamezniki (potrošniki, investitorji, managerji, funkcionarji itd.) celo sistematično obnašajo neracionalno, so privedla do izjemnega napredka in zadnje podeljene Nobelove nagrade prav za teorijo obnašanja. Čeprav le-ta še nima takšne neposredne uporabnosti v praksi, kot jo imajo obstoječi modeli, je dobro poznavanje neracionalnega obnašanja nujno. Upoštevanje stvarnosti namreč omogoča bistveno izboljšanje poslovnih odločitev.

Hkrati pa vedno bolj skrajna družbena gibanja povzročajo vedno hitrejše in tudi radikalne spremembe poslovnega okolja. Vplivajo namreč na velike spremembe v razmerjih politične moči. Zahtevnost in pomen predvidevanja teh sprememb sta velikokrat podcenjena, je pa to osnova za predvidevanje katere politične opcije bodo prevladale in za napoved, kako se bo to odrazilo na poslovno okolje v naši državi in državah partnericah.

Pri oblikovanju te napovedi si lahko do neke mere pomagamo s predvolilnimi programskimi izhodišči najverjetnejših vladnih koalicij. Vendar jih je nujno popraviti z rezultati žal preredko narejenih celovitih analiz preteklih ekonomskih politik, ki so jih vodile stranke in koalicije na oblasti, ali zahtevale in podpirale stranke v opoziciji. Šele tako bi bili gospodarstveniki pripravljeni na prilagoditev poslovanja novim razmeram, na objektivno informiranje volivcev in na razpravo z novo politično oblastjo o izboljšanju poslovnega okolja.

red. prof. dr. Dušan Mramor,Ekonomska fakulteta v Ljubljani