Podjetja v Sloveniji so kljub pandemiji pripravljena na dolge proge, saj so investirala v lastna sredstva, ob tem pa več svoje dejavnosti financirala z lastnimi viri in manj z zadolževanjem. To ugotavlja družba Dun & Bradstreet, ki je ob Managerskem kongresu pripravila analizo za Združenje Manager. Rezultati analize tudi kažejo, da so celotni prihodki finančnega leta 2020 padli na vrednost med letoma 2017 in 2018. Posledično je padel tudi izvoz, predvsem pa dobiček, ki je bil na ravni let 2015 in 2016.

Koronavirusna kriza je (bila) izziv za cel svet, za vse države, za zdravstvo in gospodarstvo vsake države ter za vsakdanje življenje prebivalcev. Zato je (bilo) bistveno, da se zaščiti zaposlene, delovna mesta in ključne sektorje gospodarstva. Ta kriza je namreč imela in še ima različen vpliv na sektorje in podjetja, ta vpliv pa je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z možnostjo prilagajanja motnjam v dobavnih verigah in obstojem zalog ter zanašanjem na postopke proizvodnje ob pravem času. Kakor koli pogledamo, se ta kriza razlikuje od gospodarsko-finančne krize iz leta 2008.

Slednja, ki je zajela praktično celotno svetovno ekonomijo, je močno zamajala tudi slovensko gospodarstvo. Številni gospodarski subjekti so zaradi dolgoročne plačilne nesposobnosti ugasnili v insolventnih postopkih. Ustanovilo se je nekaj novih, tisti, ki so preživeli, pa so se okrepili. V tokratni analizi je Dun & Bradstreet zanimalo, ali smo se kaj naučili iz krize leta 2008.

V 2020 so padli prihodki, izvoz in dobiček

Kvantitativni kazalniki prikazujejo gibanje vrednosti posameznih kazalnikov. V 2020 so padli celotni prihodki slovenskih podjetij, in sicer na raven med letoma 2017 in 2018. Posledično je padel tudi izvoz, predvsem pa dobiček, ki je bil v 2020 na ravni let 2015 in 2016.

Podjetja manj zadolžena

Zadolženost podjetij se je od leta 2008 do 2020 zmanjšala z 61 % na 45 %, ob tem pa so bila podjetja lani celo najmanj zadolžena v zadnjih 12 letih.

Čista donosnost kapitala lani le malo višje kot v 2008

Kazalnik ROE pojasnjuje, kako uspešno je upravljanje s premoženjem, in pokaže, koliko čistega dobička je gospodarska družba dosegla na vsakih 100 evrov vloženega kapitala. Analiza je pokazala, da je bila donosnost kapitala slovenskih podjetij do leta 2013 nestanovitna, medtem ko je v zadnjih šestih letih močno zrasla. Leta 2019 je bil ROE rekorden (9,2 %), lani pa se je zaradi padca dobička znižal na 5,4 %, kar je le malo več kot leta 2008 in 2015.

Več gospodarskih družb, manj samostojnih podjetnikov

Lani je 116.972 gospodarskih subjektov oddalo finančne podatke za statistične namene, od tega 67.293 (58 %) gospodarskih družb, 49.263 (42 %) samostojnih podjetnikov (s.p.) in 416 (0 %) zadrug. Gospodarske družbe so upravljale 96 % vseh sredstev, 96 % kapitala, ustvarile 94 % vseh prihodkov in 91 % celotnega dobička ter zaposlovale 91 % oseb.

Vsa ta razmerja so se bolj ali manj ohranila iz leta 2008, a z eno pomembno razliko. Če je danes 58 % gospodarskih družb in 42 % samostojnih podjetnikov, se je leta 2008 tehtnica bistveno bolj nagibala na stran s.p.-jev (56 %). To pomeni, da je gospodarstvo našlo dolgoročne ideje, v katerih je prepoznalo razvojni potencial.

Panožni prerez slovenskega gospodarstva pokaže, da je bilo v letu 2020 med izbrisanimi subjekti največ tistih iz panoge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18 % vseh izbrisanih), gostinstva (15 %) ter trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (10 %).

Dobiček je padel bolj kot prihodki

Celotni prihodki slovenskih podjetij so med letoma 2008 in 2009 močno upadli, in sicer iz 85,5 milijarde evrov na 71 milijard (-16 %), nato pa so vsako leto naraščali z izjemo let 2013 in 2020. Prihodki v 2020 so padli na raven prihodkov iz leta 2018, a so bili 14 % višje kot leta 2008.

Prihodki iz prodaje so v letu 2008 predstavljali 94 % vseh prihodkov, drugo so bili prihodki iz financiranja in drugi prihodki. V letu 2020 so prihodki iz prodaje predstavljali 96 % vseh prihodkov, kar pomeni, da se je gospodarstvo ponovno osredotočilo na svojo osnovno dejavnost.

Dobiček slovenskega gospodarstva je v letu 2020 znašal 2,8 milijarde evrov in je bil na ravni let 2015 in 2016. Najvišja vrednost dobička v analiziranem obdobju je bila leta 2019, ko je dobiček dosegel rekordno vrednost 4,5 milijarde evrov.

Največ so k skupnemu dobičku prispevale predelovalne dejavnosti (1,3 milijona evrov), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (642 milijonov evrov) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (564 milijonov evrov). Izgubo sta lani ustvarili panoga oskrbe z električno energijo, plinom in paro (384 milijonov evrov) ter gostinstvo (15 milijonov evrov).

Kapital se je ves čas povečeval, sredstva pa ne

Sredstva in kapital imata od leta 2008 do 2020 različna trenda. Sredstva so najprej od leta 2008 do 2015 upadla za 20 %, s 104 milijard evrov na 86 milijard. Od leta 2016 se je trend obrnil in v 2020 je bila vrednost sredstev na ravni iz 2008. Kapital se je celotnem obdobju 2008–2020 povišal za 46 %, s 36 milijard evrov na 53 milijard.

Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje v letu 2020. Lani so tako podjetja svoje dejavnosti več financirala z lastnimi viri (50 %) in manj z zadolževanjem kot v letu 2008 (37 %).

Povzetek

Rezultati analize, ki so jo v družbi Dun & Bradstreet pripravili za Združenje Manager, kažejo, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje finančno-gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, v celoti opomoglo in je v finančnem letu 2019 doseglo najvišje vrednosti ključnih kazalnikov poslovanja. K izboljšanju gospodarske slike so po skromnih letih 2010 in 2011 prispevali predvsem naslednji ukrepi: osredotočenje na osnovno dejavnost poslovanja, povečanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge, dvig učinkovitosti poslovanja in sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške. Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008, lahko rečemo, da je do pandemije naše gospodarstvo temeljilo na finančno stabilnejših temeljih.

Podatki torej potrjujejo visoko stopnjo zrelosti slovenskega gospodarstva, toda izbruh pandemije koronavirusa je karte dodobra premešal. Do takrat je gospodarstvo temeljilo na finančni stabilnosti in rasti, od začetka pandemije pa se sooča z negotovostjo posledic, izzivi v dobaviteljskih verigah, geopolitičnimi izzivi in ESG (okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi) tveganji. Čeprav sta bili lani vrednosti celotnih prihodkov in dobička manjši kot leta prej, je slovensko gospodarstvo glede na visoko stabilnost poslovanja, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil dobro in bolje končalo leto 2020, kot je sprva kazalo ob začetku pandemije.

Vir: Dun & Bradstreet za Združenje Manager