Od likvidnostnih pomoči, spodbud za naložbe za izboljšanje poslovanja do spodbud za krepitev konkurenčnosti na tujih trgih za mala in srednja podjetja je na voljo kopica razpisov, prek katerih lahko ta pridobijo finančno podporo za svoj posel. V nadaljevanju sledi pregled priložnosti za sofinanciranje.

1. Kam po likvidnostne pomoči in spodbude

Prek Slovenskega podjetniškega sklada so do 10. junija (če ne bodo sredstva prej porabljena) na voljo tako imenovana covid-posojila. Gre za brezobrestna posojila, MSP in tudi samostojni podjetniki lahko najamejo do sto tisoč evrov. Razpis je namenjen podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi epidemije. Ročnost posojila je od enega do sedem let z možnostjo moratorija do 24 mesecev.

Podjetjem, ki potrebujejo likvidnostna sredstva, so prek podjetniškega sklada na voljo tudi jamstva za bančna posojila s subvencijo obrestne mere. Podjetja lahko zaprosijo za jamstva v višini 60 ali 80 odstotkov za posojila vse do 1,25 milijona evrov in z roč­nostjo do deset let ter možnostjo moratorija do dve leti. Prvi korak je odobritev posojila na banki, sklad pa nato nastopa kot porok. Ta razpis je predvidoma odprt do 15. oktobra letos, a ponavadi sredstva poidejo že prej.

Razpis za mikroposojila na obmejnih problemskih območjih je odprt do 1. oktobra 2021. Podjetje lahko zaprosi za posojilo od pet do 25 tisoč evrov, posojilo pa lahko krije do največ 85 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25 tisoč evrov. Pogodbena fiksna obrestna mera 1,1 odstotka je enaka efektivni obrestni meri. Med upravičenimi stroški so tudi obratna sredstva.

Od sto tisoč do sedem milijonov evrov posojila za lajšanje poslovanja med epidemijo lahko MSP pridobijo prek SID banke. Posojilo je mogoče dobiti po ugodni obrestni meri, ki je praviloma nižja od tržnih (status pomoči de minimis) z ročnostjo do 12 let ter možnostjo moratorija do polovice dobe odplačila.

Prav tako SID banka omogoča prvovrstne brezpogojne portfeljske garancije v okviru Sklada skladov, ki ga upravlja, in jih lahko za naložbe in tekoče poslovanje uporabijo samostojni podjetniki, mikro, mala in srednja podjetja prek Delavske hranilnice. Podjetja lahko tako pod ugodnimi pogoji zaprosijo za posojila do deset milijonov evrov.

Prek posrednega financiranja so na voljo prilagojeni programi financiranj iz sredstev SID banke. Sodelujoče banke ponujajo tudi do stoodstotno financiranje stroškov projekta oziroma poslovanja MSP in velikih podjetij, ki so prilagojeni potrebam covid-19.

2. Spodbude malih vrednosti za krepitev poslovanja podjetij

Še vedno lahko podjetja zaprosijo za vavčerje za različne namene. Tako je mogoče še vedno oddati vlogo za vavčerje za prenos lastništva, uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM, udeležbo na gospodarskih delegacijah v tujino, udeležbo na mednarodnih forumih, le podjetja iz vzhodne kohezijske regije se lahko prijavijo za vavčer za patente, modele, znamke, vavčer za prototipiranje ter vavčer za pridobitev certifikatov, medtem ko je vavčer za statusno preoblikovanje družb odprt le še za podjetja iz zahodne kohezijske regije. Vavčerji so načeloma na voljo do konca marca 2023, a ker je zanimanje veliko, jih je kar nekaj že zaprtih, a je v drugi polovici leta pričakovati nove objave, če bo zagotovljen denar.

Trenutno se lahko torej prijavite za vavčerje za osem namenov, različne so tudi višine spodbud, za katere lahko zaprosite:

• prototipiranje: od 500 do pet tisoč evrov;
• prenos lastništva: od 500 do tri tisoč oziroma devet tisoč evrov za tri aktivnosti;
• uvajanje poslovne odličnosti (model EFQM): od 300 do 9.999,99 evra;
• udeležba na gospodarskih delegacijah v tujino: od 300 do pet tisoč evrov;
• udeležba na mednarodnih forumih: od 300 do tri tisoč evrov;
• patenti, modeli, znamke: od 500 do 9.999,99 evra;
• statusno preoblikovanje družb: od tisoč do pet tisoč evrov;
• certifikati kakovosti: od tisoč do 9.999,99 evra.

3. Spodbude za krepitev konkurenčnosti na tujih trgih

Trenutno so prek agencije SPIRIT odprti še trije razpisi, ki so namenjeni tudi ali samo MSP. Mala in srednja podjetja, ki želijo svojo navzočnost na tujih trgih okrepiti prek digitalnih kanalov, lahko finančno pomoč za ta namen dobijo prek razpisa za vzpostavitev ali nadgradnjo e-poslovanja s tujimi trgi, zadnji prijavni rok je 1. oktober letos. Predvideni ukrepi, za katere je mogoče dobiti sofinanciranje, so: elektronska izmenjava med partnerji, digitalizacija nastopov na sejmih, spletne strani za tuje trge, spletne trgovine, produktno-prodajni videi in krepitev kompetenc – usposabljanja. Posamezen projekt lahko dobi od pet do 30 tisoč evrov subvencije, intenzivnost pomoči znaša do vključno 70 odstotkov upravičenih stroškov.

V okviru razpisa za krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih prek showroomov oziroma razstavnih prostorov lahko podjetje prejme od najmanj 30 tisoč do največ sto tisoč evrov subvencije. Pod showroom se šteje razstavno-promocijski prostor, ki je zunaj meja Slovenije, namenjen pa je predstavitvi izdelkov ali storitev, zaščitenih z registrirano blagovno znamko, in se uporablja tudi kot mesto povezovanja s tujimi podjetji. Prijaviti se bo mogoče do 30. septembra 2021.

Ostaja tudi še odprt razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini. Razpis ne omogoča sofinanciranja spletnih udeležb na sejmih. Prejeti je mogoče največ 13.136,76 evra, višina sofinanciranja se izračuna na podlagi standardnega stroška na kvadratni meter najetega sejemskega prostora, velikosti najetega razstavnega prostora in programskega območja, v katerega spada prijavitelj. Za deveti prijavni rok, ki se zaključi 3. septembra, se je mogoče prijaviti od 15. maja naprej.

4. Semenski kapital za mlada podjetja

Za mlada podjetja je prav tako prek podjetniškega sklada še vedno na voljo semenski kapital, in sicer v obliki konvertibilnega posojila in tudi možnosti soinvestiranja sklada. Podjetje lahko dobi 75 tisoč evrov konvertibilnega posojila z ročnostjo do pet let z možnostjo podaljšanja za dve leti in moratorijem do tri leta. Za tista podjetja, ki so že pridobila zasebnega vlagatelja, pa je zanimiva možnost soinvestiranja sklada. V tem primeru je osnovni dokument vloge pismo o nameri za investiranje neodvisnega zasebnega vlagatelja. Sklad soinvestira med sto in 600 tisoč evri.

5. Razpisi za sofinanciranje naložb podjetij

Za podjetja vseh velikosti, torej tudi za MSP, je odprt razpis gospodarskega ministrstva za sofinanciranje začetnih naložb in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Subvencija lahko znaša med 20 in 600 tisoč evri, ob tem da lahko subvencija pomeni za mala podjetja do 45 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov v vzhodni kohezijski regiji ter do 30 odstotkov v zahodni (za srednja je delež manjši). V okviru javnega razpisa bo ministrstvo sofinanciralo projekte vzpostavitve nove poslovne enote, razširitve zmogljivosti zdajšnje poslovne enote, diverzifikacije proizvodnje poslovne enote vlagatelja na izdelke in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, ali pomembne spremembe proizvodnega procesa v zdajšnji poslovni enoti.

Za naložbene projekte, ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo, pa je mogoče znova najeti posojilo prek SID banke. Samostojni podjetniki in MSP (poleg velikih podjetij, zadrug) lahko po novem prejmejo posojilo po enem izmed dveh tipov državnih pomoči (začasni za podjetja, ki so utrpela škodo zaradi epidemije, ali de minimis) od sto tisoč do deset milijonov evrov. Pridobljena sredstva lahko podjetje porabi za naložbe v opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva, ki prispeva k obnavljanju in vnovični vzpostavitvi naravnega kapitala, k boljši izkoriščenosti in izrabi izdelkov, k optimizaciji delovanja sistemov, h kroženju proizvodov in snovi, k dematerializaciji izdelkov ali k izbiri virov in tehnologij za krožno gospodarstvo. Sredstva po programu lahko podjetje uporabi tudi za obratna sredstva, vendar ne zgolj za ta namen.

Primerni so naložbeni projekti, ki prispevajo:

• k obnavljanju in vnovični vzpostavitvi naravnega kapitala,
• boljši izkoriščenosti in izrabi izdelkov,
• optimizaciji delovanja sistemov,
• kroženju proizvodov in snovi,
• dematerializaciji izdelkov
• ali izbiri virov in tehnologij za krožno gospodarstvo.

Iz Sklada skladov covid-19 so na voljo posojila za področje raziskav, razvoja in inovacij (RRI 2), namenjena so tudi espejem in MSP. Ta posojila so predvidena za podjetja, ki načrtujejo posodobitev proizvodnega procesa kljub epidemiji, ter tudi za financiranje obratnih sredstev za ohranitev delovanja podjetja in izboljšanje likvidnosti. Najeti je mogoče od deset tisoč do 2,5 milijona evrov posojila, z ročnostjo od treh do devetih let in moratorijem na odplačilo glavnice v tretjini ročnosti posojila.

Odprta je še ena posebna linija za področje RRI (RRI 3), in sicer za izvedbo raziskovalno-razvojnega in naložbenega projekta, ki je prilagojen potrebam glede na covid-19 ter na tri različne tipe pomoči (začasni okvir, de minimis in GBER). Uporabijo se v odvisnosti od potreb in pogojev, ki jih podjetje izpolnjuje. Namenjen je espejem, MSP, velikim podjetjem ter zadrugam, pri čemer višina posojila omogoča financiranje od sto tisoč do deset milijonov evrov.

Vir: Finance