Katerih poletnih datumov podjetja, oškodovana zaradi nedavnih povodnji, ne smejo zamuditi?
Na gospodarskem ministrstvu so začeli zbirati ocene o gospodarski škodi, v polnem teku so tudi priprave na subvencioniranje višje sile in čakanja na delo. Pravila so znana, kazni za kršenje določb pa visoke tudi 20 tisočakov z razlogom, da pomoč po poplavah prejmejo resnično tista podjetja, ki brez pomoči ne morejo zagnati kolesja.
Poglejmo, kakšni so roki, kakšna pravila in kašne kazni za nespoštovanje zakonskih določb.
- Gospodarski minister in delodajalci so se dogovorili, da bodo gospodarsko škodo na strojih, opremi, zalogah in izpadu dohodka popisali najkasneje do 1. septembra. Do prvega šolskega dne morajo torej podjetja škodo oceniti in z njo ministrstvo seznaniti na posebnem obrazcu, sicer pomoči ne bodo deležna. Pomoč bo znašala največ 60 odstotkov dejanske škode in največ 50 odstotkov, če podjetje ni imelo urejenega zavarovanja.
- Če podjetje, oškodovano zaradi povodnji, delavce napoti na čakanje ali njegovi delavci zaradi višje sile ne morejo v službo, lahko na zavodu za zaposlovanje (portal za delodajalce) odda elektronsko vlogo za državno subvencijo, in sicer najkasneje v 15 dneh od višje sile ali napotitve delavca na začasno čakanje oziroma v 15 dneh od uveljavitve zakona, če je delodajalec delavce na začasno čakanje napotil pred uveljavitvijo zakona. Zakon je bil v Uradnem listu RS objavljen 10. avgusta, veljati je začel dan po objavi.
- Če bo podjetje, ki bo prejelo subvencije, letos kupilo lastne delnice ali lastne poslovne deleže ali bo izplačalo dobičke in poslovodstvu nagrade, bo moralo pomoč vrniti.
- Prav tako bo moralo podjetje pomoč vrniti, če bo začelo postopek likvidacije med prejemanjem subvencij ali v obdobju po prenehanju prejemanja pomoči, ki bo enako dolgo obdobju prejemanja subvencij.
- Delodajalcu, ki ne bo sledil črki poplavne novele, preti od 1500 do 20.000 evrov globe (višina je odvisna od velikosti podjetja in števila zaposlenih), za odgovorno osebo delodajalca je predvidena kazen od 450 do 2000 evrov, za delodajalca posameznika od 450 do 1200 evrov.
In v katerih primerih podjetjem in odgovornim osebam preti kazen?
Če zavodu za zaposlovanje ne bodo omogočili nadzora, če bodo med prejemanjem državne subvencije delavcem odredili nadurno delo ali začasno prerazporedili delovni čas, če delavcu ne bodo izplačali nadomestil, če bodo delavcu, ki so ga napotili na čakanje, odpovedali pogodbo o zaposlitvi med prejemanjem subvencije zanj ali šest mesecev po prenehanju prejemanja pomoči države.
Vira: MGTŠ, Uradni list RS