Mladi, ki so nam na Managerskem kongresu, na okrogli mizi Ko prihodnost spregovori o sedanjosti, predstavili svoj pogled na prihodnost, so nam razkrili še svoj pogled na odgovornost:

Nina Pejič, mlada raziskovalka, zmagovalka AmCham Top Potential 2020: »Menim, da moramo od mladih nog posvetiti čas kakovostni izobrazbi o družbeni odgovornosti, državljanski (politični) kulturi in inovativnosti. Če pomislim – Slovenci se radi pohvalimo, da smo športni narod. Gojimo prvake, pa tudi rekreativne športnike, kar nam prinaša dolgo in zdravo življenje. To je posledica dejstva, da vsak osnovnošolec tedensko nameni vsaj 3 ure športni vzgoji in takšen življenjski slog prenese tudi v odraslo življenje. Glede na to, da se mlad človek s pojmom volitev prvič sreča ob vstopu v srednjo šolo – smo res presenečeni, da Slovenci nismo aktivni državljani? Da se nam zdi lažje spreminjati in ustvarjati zunaj? Posvetimo čas iskanju rešitev za domovino že v mladosti, naj to postane naš življenjski slog. Tako bomo vzgajali častne prvake tudi v politiki in podjetništvu, predvsem pa gojili atmosfero možnosti in priložnosti za vsakogar, kjerkoli in kadarkoli.«

Juš Lesjak, TikTok ustvarjalec, ki pomaga blagovne znamke bližati generaciji Z: »Slovenija bo postala odgovorna, ko bo odgovornost začela privzgajati, da bo vsem naslednjim generacijam samoumevna. Da se odgovornost mladih izrazi prek vračanja v domovino po študiju v tujini, moramo v domačem ekosistemu razviti tri miselnosti: nadpovprečnost, izvirnost in cenjenost. S prvo bomo lahko konkurirali na tujih trgih; drugo lahko uveljavimo tako, da začnemo s podiranjem zakonodajnih ovir pri črpanju virov za zagonska podjetja in izgubi študentskega statusa ob odprtju podjetja; za tretjo – cenjenost pa moramo zgraditi okolje, v katerem tveganje in strah ob vstopu na trg pozdravi toplina skupnosti, ki ceni lokalno že zgolj zaradi lokalnosti. Da pa bosta Slovenija in gospodarstvo, ki jo gradi, odgovornost lahko začela privzgajati, jima mora najprej postati vredno vlagati v prvi korak vzgoje prihajajočih generacij—komunikacijo.«
Daljše razmišljanje Juša Lesjaka preberite v članku: Kaj mladim Slovencem brani odgovorno vrnitev v domovino po študiju in zakaj je preobrat v komunikaciji naslednja strateška naložba Slovenije in njenega gospodarstva? 

Maja Lotrič, solastnica in predstavnica druge generacije družinskega podjetja Lotrič Meroslovje: »Čas, ki ga namenimo delu, je sposojen od ljudi, ki jih imamo radi. Zato naj šteje. In tu se začne moje razmišljanje o odgovornosti. Prva je odgovornost, da v življenju izpopolnjujemo sebe in družbo. Da delamo tisto, kjer lahko naredimo spremembo. Odgovorni smo ob vsaki sprejeti odločitvi, saj se zavedamo, da le ta vpliva na nas, naš status, kakovost življenja in nenazadnje na naše najbližje. In ravno zato, ker začnemo pri sebi, lahko v nadaljevanju postanemo odgovorni za druge. Vprašajmo se raje, kako znanje ponuditi tudi v slovenskem prostoru. Ključno bo spremeniti študijske programe v bolj aktualne ter še bolj povezane s podjetji, tudi tujimi. In v Sloveniji bomo mladi lahko ustvarjali, ko stanovanjska problematika, finančna neodvisnost in delovno okolje, kjer mladim omogočamo prostor za rast, ne bo več vprašanje.«

Gašper Logar, študent strojništva in vizionar na področju čebelarstva: »Ko govorimo o odgovornosti menim, da moramo na problem pogledati od zgoraj navzdol. Če odgovornosti ne bodo prevzemali politiki in managerji (predvsem v državnih podjetjih), potem težko pričakujemo, da bodo s tem vzor nam, mlajšim generacijam, ki zglede iščemo pri njih. Če želimo doseči družbeni preporod Slovenije, zvišati produktivnost ter posledično zvišati neto dodano vrednost na zaposlenega, se je treba lotiti problematike odhajanja slovenskih študentov in raziskovalcev v tujino. Sam študiram na Maastrichtski Univerzi, program Business Engineering, kjer smo že v prvih tednih programa naredili načrt, s katerimi podjetji v regiji Beneluks se bomo povezovali. To v Sloveniji pogrešam. V Sloveniji se sicer presežke in preboje da ustvarjati, kar slovensko gospodarstvo lahko ponosno pokaže. Sedaj je pa čas, da skupaj stopimo gospodarstvo, politika, mladi, univerze ter naredimo že dolgo potrebne spremembe in načrte za prihodnost.«

Elizabeta Zalar, magistrska študentka ekonomije in letošnja CEO for one month: »Menim, da Sloveniji primanjkuje kakovostnih priložnosti za mlade, ki bi jim omogočile učenje in razvoj veščin na začetku kariere. V Sloveniji nimamo razvite kulture pripravništev, kot jo imajo v tujini. Eno leto sem študirala na Švedskem, kjer je skoraj vsak študent čez poletje opravljal prakso, čez leto pa so se študentje posvetili študiju. Poleg tega so podjetja aktivno razpisovala mesta za plačano sodelovanje pri pisanju magistrskih nalog in s tem pritegnila top potenciale iz specifičnih področij v svoja podjetja. Veliko teh študentov je po zaključenem magisteriju nadaljevalo svojo karierno pot v podjetju, kjer so pisali magistrsko nalogo, kar za podjetje in študente predstavlja win-win situacijo.«