Koalicijski partnerji se v pogodbi zavezujejo k spoštovanju socialnega dialoga ter obuditvi socialnega partnerstva in delovanja ESS, ki je zamrznjen od maja lani. S spremembo zakonodaje naj bi uredili pogostejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, napovedujejo tudi zagotovitev socialne pomoči delavcem, ki prekinejo izkoriščevalska delovna razmerja.
Na področju delovne zakonodaje in plačne politike koalicijski partnerji napovedujejo, da bodo polno spoštovali veljavno zakonodajo o načinu določanja minimalne plače, z ustreznim prehodnim obdobjem pa odpravili doplačevanje do minimalne plače oz. uzakonili minimalno plačo kot najnižjo osnovno plačo. Z letom 2023 naj bi minimalno plačo dvignili na najmanj 800 evrov neto in si tudi v prihodnje prizadevali za realno rast minimalne plače, da bi ta omogočila dostojno življenje.
Da bi zaposlenim omogočili ravnovesje med službo in prostim časom, se bodo po tujih vzorih zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času. V dogovoru s socialnimi partnerji naj bi ob tem spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.
S ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela naj bi v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravili strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za njeno odpravo z jasnimi časovnimi roki. Pri tem naj bi javni sektor deloval kot zgled.
Proučili bodo tudi možnost javne objave sistematičnih kršiteljev delovne zakonodaje, tudi z namenom preprečitve njihovega sodelovanja pri javnih naročilih, ukrepi bodo po napovedih usmerjeni tudi v odpravo kršitev pri zaposlovanju za krajši delovni čas in pri posredovanju dela.
Na področju stanovanjske politike je med prioritetami takojšnja priprava kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč. V načrtu je sprejem regulatorne podlage, ki bo omogočila gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, pa tudi vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge. Za zagotovitev varnega najema in s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas napovedujejo spremembo področne zakonodaje.
S ciljem zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do 2030 nameravajo okrepiti delovanje Stanovanjskega sklada RS in podpreti druge modele financiranja. Razmišljajo tudi o preučitvi možnosti regulacije najemnin in najemnega trga. V načrtu je zaostrovanje pogojev za platformno turistično oddajanje nepremičnin v predelih, kjer primanjkuje stanovanj. Nepremičnine, ki so v lasti DUTB in so primerne za stanovanjsko gradnjo, naj bi prenesli na stanovanjski sklad.
Napovedujejo dokončno uveljavitev ustavne pravice do čiste pitne vode in boljše gospodarjenje z gozdovi. Pritiske na naravo načrtujejo zmanjševati s sistemskimi ukrepi, napovedujejo pa tudi boljše upravljanje prometa v naravnem okolju in zavzemanje za sistemsko ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih okolij.
Za zagotavljanje energetske varnosti in samozadostnosti naj bi pospešili investicije v obnovljive vire energije, uporabo fosilnih goriv pa zmanjšali. Na tem področju tako napovedujejo sprejem novega zakona o prednostnem umeščanju OVE v prostor, prenovo energetske in okoljske zakonodaje s ciljem olajšati izvajanje investicij ter spodbujanje projektov na tistih tehnologijah, ki so bile v preteklosti zanemarjene. S preoblikovanjem elektrodistribucijskega sistema naj bi intenzivirali investicije v omrežje. V sodelovanju z deležniki napovedujejo pripravo programa energetskega, gospodarskega in socialnega prestrukturiranja regij s ciljem opustitve rabe premoga do 2030.
Po potrebi bodo regulirali cene elektrike in naftnih derivatov s poudarkom na zaščiti socialno občutljivih skupin. Ob tem v pogodbi ni naveden določen model regulacije cen, navajajo pa, da bodo učinke rastočih cen energije za gospodinjstva in gospodarstvo omilili z vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države. Poleg kontrole cen je to lahko subvencijska shema ali pa poseg v katero od dajatev ali komponent cen energentov.
Pri vodenju investicijskih odločitev glede drugega bloka krške nuklearke se koalicijski partnerji zavezujejo k transparentnosti in neodvisnosti ter spoštovanju volje ljudi na referendumu. Sprejemljive bodo le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, analizirali pa bodo tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij.
Partnerji v koalicijski pogodbi napovedujejo tudi dosledno spodbujanje in izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki ter zagotavljanje učinkovitega ravnanja s komunalnim blatom z vsaj delno izrabo fosforja. Podprli bodo tudi strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. Spodbujali bodo trajnostno in ekološko kmetovanje, okrepili nadzor nad fitofarmacevtskimi sredstvi in spodbujali večji delež samopreskrbe.
Na področju prometa med drugim navajajo dokončanje tretje razvojne osi, razvoj učinkovite železniške povezave do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, pa tudi čimprejšnjo izgradnjo dvotirne proge do Luke Koper. Z nadaljnjim posodabljanjem železnic ciljajo na to, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje prepeljana po tirih in ne po cesti. Javni potniški promet bi spodbujali z uskladitvijo voznih redov, poenotenjem shem in informacijskimi sistemi. Domačega letalskega prevoznika koalicijska pogodba ne predvideva, načrtujejo pa pripravo analize, ki bo ugotovila smiselnost podpore zagotavljanju povezav s ključnimi destinacijami pod ekonomsko upravičenimi pogoji.
Veliki infrastrukturni projekti se pogosto povezujejo s težavami in korupcijskimi ter drugimi tveganji pri javnih naročilih. Nova koalicija načrtuje krepitev učinkovitosti sistema javnega naročanja z uvedbo inšpekcijskega nadzora ter proučitvijo postopkov revizije. Ustanovili naj bi poseben inšpekcijski organ, ki bo neodvisno izvajal nadzor izvajanja javnega naročanja.
Vir: STA